Solata na vašem vrtu

petek, 27 februar 2015 00:00

Ko se tla ogrejejo na 5 stopinj Celzija, je čas, da pričnemo z direktno setvijo vrtnin na našem vrtu.

 

Ko vidimo, da se je zemlja v kraju v naši bližnji okolici ogrela na 5 oC, že lahko sejemo. Ob solati pri teh temperaturah uspešno kalijo še grah, bob in redkvica. Zraven temperature zemlje je pomembno tudi, da zemlja ni mokra. Obdelujemo gredice in sejemo, šele ko se zemlja ne oprijema več naše obutve in orodja. V nasprotnem primeru delamo našim rastlinam veliko škode. Zelo pomembno je tudi, da za prve setve v hladno zemljo izberemo sveže seme. Seme je namreč rastlinica v malem, živo bitje, ki živi in diha ves čas. Zato s staranjem tudi izgublja energijo. Če se nekoliko manjši energiji pridruži še hladna in mrzla zemlja, potem se bomo kaj kmalu jezili, ker seme ni kalilo. Tudi izbira sort je pomembna. Solata je rastlina, ki je zelo občutljiva na dolžino dneva. Nekatere sorte poženejo v cvet v dolgem dnevu, druge pa dolžina dneva ne moti preveč. Zaradi tega je poznavanje sort zelo pomembno.

majska-kraljica

In če že govorimo o solati: solata po tem ko smo jo pobrali en ostane dolgo, zato jo raje sejte na majhne površine. 10 semen posejte vsaka dva tedna ali tedensko. Semena lahko posejete v grede ali še bolje v setvene pladnje. Seme običajno kali kali v zemlji, ki ima od 5 pa do 21 stopinj celzija. Semena rastejo hitro in so na presaditev pripravljena v 3 tednih.

Najboljše sorte solat pri nas so:

  • Buttercrunch - maslenka, zanesljiva odporna na vročino z masleno strukturo.
  • Lakeland - krhkolistna solata z velikimi polnimi izrazito zelenimi glavami.
  • Lollo bionda - prostolistna solata z nagubanimi robovi, svetlo zelene barve, ki raste dolgo časa.
  • Red sails - prostolistna sorta primerna za vroče pogoje z nagubanimi rdečkastimi zunanjimi listi.
  • Rogue D Hiver - okrogli rdečkastobronasti listi, primerna za obiranje mladih listov z masleno strukturo, dobro prenaša tako mraz kot vročino.
  • Salad bowl - nagubana globoko zarezana solata, ki ne semeni in je sladkasta.

berivka

Slovenske sorte, domače, avtohtone ali udomačene sorte so skromne solate. Preveč gnojenja jim vedno škodi, zato jih raje sadimo na gredice, ki niso bile neposredno gnojene s hlevskim gnojem.
Med avtohtone Slovenske solate štejemo:


  • Ljubljanska ledenka

  • Leda

  • Bistra
  • 
Atrakcija

  • Majska kraljica

  • Dalmatinska ledenka

  • Unicum
  • 
Great lakes

  • Posavka

  • Vegorka
  • Berivka


To je zgolj nekaj predstavnic, seveda jih je veliko več in če bi bili pametni bi semena shranjevali, kot to počno NIzozemci, ki imajo trenutno največjo semensko banko na svetu - shranjujejo pa semena, ki niso gensko obdelana. Mogoče bodo nekoč z njimi lahko rešili svet...?

Vir: http://druzina.enaa.com

Objavljeno v Vrtnarjenje

Solata

ponedeljek, 25 marec 2013 14:13

Že stari Grki in Rimljani so poznali ugoden zdravilni učinek solate na človekovo zdravje.

Liste solate skrbno operemo, odcedimo, natrgamo na kose in stresemo v posodo.
Solata vsebuje skoraj celoten vitaminski spekter, z izjemo vitamina D, veliko rudnin, od magnezija, železa, silicija, kalcija in številnih drugih rudnin do različnih barvil, flavonoidov in drugih koristnih snovi.

Zelene solate ponavadi ne kuhamo. Liste običajno samo skrbno operemo, odcedimo, natrgamo na kose in stresemo v posodo. Pikolovci jo še za pol ure postavijo v hladilnik, da postane še bolj krhka. Na koncu jo prelijemo z oljem in kisom, solimo in jed je pripravljena. Toda obstajajo tudi recepti (čeprav jih ni veliko) za kuhanje zelene solate.

Takšni napotki so še posebno dobrodošli vrtičkarjem, ki se pogosto znajdejo pred preobilnim pridelkom in jim solata sili v cvet. Znamenita jed, pripravljena iz zelene solate, je petits pois a la francaise ali grah po francosko.
Poleg srednje velike glavnate solate (nekateri raje uporabijo samo srčke) potrebujemo še 6 majhnih spomladanskih čebul, žlico masla, lonček sladke smetane in seveda skodelico graha. Solato z ostrim nožem narežemo na tanke trakove, čebulo pa sesekljamo. Vse skupaj stresemo v ponev z maslom. Dodamo še svež grah, prelijemo s 1/2 skodelice vode in na nizkem ognju kuhamo 10 minut. Dolijemo smetano, solimo, počakamo, da zavre, in nato kuhamo le še minuto.
Jed je okusna, če jo jemo s svežim kruhom, lahko pa jo postrežemo tudi z mesom na žaru. Vrtnarji poznajo številne sorte solate. V skupine jih razvrščajo zelo različno. Nekateri razlikujejo med tremi osnovnimi tipi solat: stožčasto, glavnato, ki je lahko mehkolistna ali krhkolistna, in prostolistno oziroma rezivko. Poznamo pa tudi delitev na hrustljavo glavnato solato, kot je ledenka, ki ima trdno glavico, rimsko solato, ki ima raskave liste, in na okroglo solato, ki ima zelo mehke liste. Tako kot so solate pestrih oblik, so tudi pestrih okusov. Zato ni pametno vztrajati pri svoji "priljubljeni" solati; obrestuje se, če poskušamo nove sorte, ki se ves čas pojavljajo na trgu, ali če pripravimo različne sorte zelene solate hkrati. Če pa dodamo še kumare, redkve, bučke, paradižnik ... bo "kuharski podvig" še posebno uspešen.

Objavljeno v Vrtnarjenje

Repa

nedelja, 24 marec 2013 11:17

Repa je bila nekoč osnovna prehrana revnega prebivalstva Evrope.

Gojijo več vrst repe v dveh oblikovnih skupinah. Lahko je podolgovate oblike ali okrogle oblike. Po barvi pa bele barve, rumene barve in svetlo rjave barve.
Koren repe vsebuje veliko zalogo mineralov, gorčičnih olj in vitaminov, med njimi predvsem vitamin K ter antioksidantov. Še bolj bogati so mladi listi. Repa je dobrodošla obogatitev zimskega spektra vitaminov in mineralov, še posebej kisla repa.

Iz Wikipedije

Repa (znanstveno ime Brassica rapa) izvira iz severnega dela srednje Evrope in so jo že zelo zgodaj kultivirali. Ima modro sive liste, ki objemajo steblo in rumene cvetove v rahlih grozdih. Plodovi so luski.

Gojenje repe

Gojijo več vrst repe v dveh oblikovnih skupinah. Lahko je podolgovate oblike ali okrogle oblike. Po barvi pa bele barve, rumene barve in svetlo rjave barve.
Najpomembnejši vrsti sta poletna in strniščna repa. Repa ima prijeten ostro sladkast okus in značilno vlaknasto meso. Repa vsebuje veliko balastnih snovi in beljakovine, maščobo, ogljikove hidrate, elemente v sledeh, natrij, kalij, fosfor, magnezij, železo, vitamine B1, B2, C in folne kisline. Sveža mlada repa se lahko uporablja od meseca julija do septembra, kot kisla repa pa vse leto.

Repa v Sloveniji

V Sloveniji je zelo priljubljena povrtnina, največkrat jo pripravljajo kot kislo repo, ki je nepogrešljiva v zimskih jedilnikih.

Poglejte tudi naš SETVENI KOLEDAR

setveni-koledar

Objavljeno v Vrtnarjenje

Por

torek, 19 marec 2013 09:16

Por so poznali že stari Egipčani, Grki in Rimljani.

Por ima pikantno trpko aromo, ki rahlo spominja na čebulo. Glede na to, kdaj ga pobiramo, poznamo spomladanske, poletne, jesenske in zimske sorte pora. Por, ki ga poznamo pri nas, je potomec južnoevropske sorte pora. Vsebuje kalij, kalcij in železo, vitamin B6, folno kislino, niacin, vitamin K, provitamin A in vitamin C. Eterična olja, ki vsebujejo žveplo, rastlini dajejo tipičen okus, hkrati pa učinkujejo tudi kot naraven antibiotik.

Iz Wikipedije

por na vrtuPor [pôr]/[pór] (znanstveno ime Allium porrum) je zelenjava; je zelo uporaben v prehrani kot sveža povrtnina za solate in kot zamenjava za ostale vrste čebul. Dodaja se ga lahko v hrano zaradi izboljšanja okusa in vonja, uporabi pa se lahko tudi za pripravo testa in raznih vrst pit ter drugih jedi. Obstajata dve vrsti pora: letni in zimski. Zimski por je zelo odporen na nizke temperatature, mraz mu ne škodi, tako se lahko uporablja čez vso zimo. Najbolje se ohrani, če se pusti na polju, zakopan v brazde, spomladi pa se izkoplje in prenese v hladne prostore, da preprečimo ponovno kalitev. Poletni por ima svetlo zelene, okroglo upognjene tanke liste, ki postanejo proti spodnji strani rumeni in se končajo v belem koreninskem nastavku. Poletni por je blažjega, zimski pa trpkega okusa. Poletni por se uporablja od maja do avgusta, zimski por pa od septembra do aprila. Por vsebuje tudi vitamine, A, C, B1, B2, B6, E, in balastne snovi ter minerale v sledeh, kalij, fosfor, magnezij, železo. Veliko ga uporabljajo pri kuhanju v velikih restavracijah in menzah.

Poglejte tudi naš SETVENI KOLEDAR

setveni-koledar

Objavljeno v Vrtnarjenje
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework