Prispevki filtrirani po datumu: torek, 18 marec 2014

V trgovinah je vse več predpakiranih izdelkov, ki imajo na embalaži med drugim označeno tudi nazivno količino. Večina potrošnikov zaupa, da je izdelka natanko toliko, kot je označeno, nekateri, bolj nezaupljivi, pa s kuhinjsko tehtnico ali merilno menzuro tudi preverijo, ali zapisano dejansko drži. Če je izmerjena vrednost manjša od tiste, ki je označena na embalaži, se počutijo ogoljufane. Pa imajo prav? Gre res za goljufijo?

 

Potrebe trga po množični proizvodnji predpakiranih izdelkov narekujejo, da danes izdelke vse manj pakirajo ročno, kar omogoča količinsko kontrolo vsakega izdelka posebej, vse bolj pa uporabljajo delno in popolnoma avtomatske polnilne naprave, ki lahko v kratkem času zapakirajo veliko število izdelkov. Slabost strojnega pakiranja je, da se količina izdelka v embalaži bolj ali manj razlikuje od vrednosti, ki je zapisana na embalaži.

 

Razlike so odvisne predvsem od stabilnosti in natančnosti polnilne naprave in od narave pakiranega izdelka. Da pa ne bi bile razlike prepuščene zgolj proizvajalcem oziroma tistim, ki jih pakirajo, saj bi se lahko kaj hitro zgodilo, da bi bila manjša polnitev povzročena namerno, obstaja zakonodaja, ki predpisuje meroslovne zahteve za predpakirane izdelke.

 

Predpakirani so tisti izdelki, ki so pakirani v poljubno embalažo, ko kupec ni navzoč, količina, ki je označena na embalaži, pa ima neko vnaprej določeno vrednost, ki je ni mogoče spremeniti, ne da bi embalažo poškodovali ali odprli.

 

Meroslovne zahteve - načelo povprečja
Meroslovne zahteve za predpakirane izdelke v Sloveniji ureja Pravilnik o količinah predpakiranih izdelkov (Ur. l. RS št. 110/02 in 89/08). Ta pravilnik povzema evropski direktivi 76/211 /EEC in 2007/45/ES, poznani sta kot direktivi znaka "e", ki temelji na načelu povprečja. To pomeni, da so v seriji izdelkov, ki jih pakirajo, nekateri lahko lažji, kot je njihova nazivna vrednost, vendar pa mora biti zato ustrezno število izdelkov težjih od nazivne vrednosti. V povprečju mora torej serija dosegati ali presegati nazivno vrednost, ki je označena na embalaži.

 

Dovoljena negativna razlika je odvisna od nazivne količine predpakiranih izdelkov in je natančno določena:

 

Nazivna količina izdelka (g/ml) Dovoljena negativna razlika
od 5 do 50 9 % od nazivne količine
od 50 do 100 4,5 g/ml
od 100 do 200 4,5 % od nazivne količine
od 200 do 300 9 g/ml
od 300 do 500 3 % od nazivne količine
od 500 do 1000 15 g/ml
od 1000 do 10000  1,5 % od nazivne količine

 

navedeknavedekIzdelki so količinsko ustrezni, če je njihova negativna razlika v dovoljenih mejah in če dejanska količina izdelka v povprečju dosega ali presega nazivno vrednost, ki je označena na embalaži.

 

 

 

Primer: pri zavitku kave z nazivno vrednostjo 100 gramov, je dovoljena negativna razlika 4,5 grama, ob koncu pakiranja pa mora biti povprečna vrednost nazivne količine izdelkov v seriji najmanj 100 gramov.

 

Kaj pa, če je v 100-gramskem zavitku manj kot 95,5 gramov kave, torej je negativna razlika večja od 4,5 grama? Zakonodajalec dovoljuje, da ima lahko določen odstotek izdelkov tudi "napako", torej, da je pri njih presežena dovoljena negativna razlika pri nazivni količini. Takih izdelkov pa sme biti le malo, in sicer 2,5 odstotka. Čeprav so torej lahko v seriji tudi posamezni izdelki z »napako« (premajhna količina), mora biti povprečna vrednost količine vseh izdelkov najmanj enaka njihovi nazivni vrednosti.

 

Pozitivna razlika (torej presežena nazivna količina izdelka) zakonsko ni urejena, je pa seveda v ekonomskem interesu tistega, ki pakira, da je čim manjša.

 

Zaradi enotne zakonodaje za vse predpakirane izdelke so določbe manj ugodne predvsem za tiste, ki pakirajo večje izdelke (večje kose), npr. jabolka, krompir. Taki izdelki so v povprečju polnjeni precej nad nazivno količino, kajti količino uravnava posamezni izdelek.

Za katere predpakirane izdelke velja načelo povprečja?
Bistvene določbe Pravilnika se nanašajo na vse predpakirane izdelke, tako na tiste z znakom "e" kot na tiste brez njega. Veljajo za vse predpakirane izdelke:

  • http://www.zps.si/templates/ja_teline_iii/images/bullet.gif); line-height: 1.3; overflow: hidden; background-position: 15px 6px; background-repeat: no-repeat no-repeat;">ki so označeni z enotnimi nazivnimi količinami. Primera: zavitek kave z nazivno količino 200 gramov, mleko z nazivno vrednostjo 1 liter.

Določbe ne veljajo za predpakirane izdelke, označene posamično po dejanski količini izdelka (npr. 1,003 kg); na ta način pogosto pakirajo (in označujejo) sadje, zelenjavo, meso, sir. Meroslovne zahteve za te izdelke so izpolnjene, če so kontrolirani z ustrezno overjeno tehtnico.

  • http://www.zps.si/templates/ja_teline_iii/images/bullet.gif); line-height: 1.3; overflow: hidden; background-position: 15px 6px; background-repeat: no-repeat no-repeat;">ki so označeni po masi ali prostornini.

Ta pravilnik ne ureja izdelkov, označenih npr. po dolžini, površini, številu kosov.

  • http://www.zps.si/templates/ja_teline_iii/images/bullet.gif); line-height: 1.3; overflow: hidden; background-position: 15px 6px; background-repeat: no-repeat no-repeat;">katerih nazivne količine so v razponu vrednosti od 5 gramov oz. mililitrov do največ 10 kilogramov oz. litrov, kar zajema skoraj vse izdelke na maloprodajnem trgu.
Pri pripravi jedi po receptu, pri katerem je pomembno, da uporabite povsem točno količino sestavin, se je dobro spomniti na načelo povprečja, na katerem temeljijo meroslovne zahteve za predpakirane izdelke z označeno enotno nazivno količino. Če imate doma zanesljivo tehtnico, velja morda pred uporabo še enkrat stehtati kilogramski zavitek moke, 250-gramski zavitek masla, idr.

dobite toliko izdelka kot je napisano nalepka

Redno overjena tehtnica nosi 
zeleno okroglo overitveno nalepko.

Kdo je odgovoren?

 

Za izpolnjevanje predpisanih zahtev so odgovorna podjetja, ki izdelke pakirajo in uvozniki predpakiranih izdelkov, kar morajo dokazati tudi z ustrezno dokumentacijo. Količinsko kontrolo lahko izvajajo z merjenjem vsakega izdelka (pri samodejnem pakiranju praviloma z uporabo avtomatskih tehtnic, ki omogočajo izpis ali pa z merjenjem vzorčenih izdelkov. Pri tem je pomembno, da izvajajo kontrolo z ustreznimi, pravilno uporabljenimi, nadzorovanimi in vzdrževanimi merilnimi instrumenti.

 

Označevanje 
Pravilnik vsebuje tudi zahteve glede označevanja. Tu velja opozoriti predvsem na določbo, ki je pomembna za potrošnike, da mora biti izpisana oznaka števila za nazivno količino primerno velika, npr. vsaj 4 milimetre pri nazivni količini več kot 200 in do 1000 gramov oziroma mililitrov in vsaj 6 milimetrov pri nazivni količini več kot 1 liter oziroma kilogram. Prav tako je določena oblika in velikost znaka "e" (njegova uporaba sicer ni obvezna).

 

Nadzor
Za nadzor nad izpolnjevanjem zahtev Pravilnika so pristojni meroslovni nadzorniki in inšpektorji Urada RS za meroslovje. V obdobju po letu 2000 so letno opravili od 100 do 200 nadzorov pri uvoznikih in tistih, ki pakirajo, v zadnjih dveh letih pa se je število teh nadzorov (žal) zmanjšalo. V začetnem obdobju izvajanja nadzora so bile kršitve ugotovljene pri 35 odstotkih vseh opravljenih nadzorov. Z odločbo so tudi prepovedali prodajo količinsko neustreznih partij izdelkov (izdelki z enako nazivno količino, iz iste serije, pakirani na istem mestu). Pozneje se je število kršitev zmanjševalo, zlasti na račun tistih podjetij, v katerih so pogosteje izvedli nadzor. V zadnjih dveh letih so v 12 odstotkih vseh opravljenih nadzorov ugotovili, da so izdelki količinsko neustrezni.

 

Potrošniki vložijo letno do 10 prijav 
Potrošniki letno prijavijo Uradu RS za meroslovje do deset primerov suma, da gre za količinsko neustrezne izdelke. Običajno poznejši nadzor v podjetju, ki je pakiralo izdelke, ne potrdi suma, ampak se izkaže, da je potrošnik bodisi naletel na enega od 2,5 odstotkov dovoljenih izdelkov z napako ali pa njegova meritev s hišno tehtnico ali menzuro ni bila točna.

 

Vir: http://www.zps.si/, Avtorica: mag. Mojca Požar, vodja Sektorja za meroslovni nadzor v Uradu RS za meroslovje, ki deluje v sestavi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

 

 

 

Objavljeno v Nasveti
torek, 18 marec 2014 16:00

Paket reform italijanske vlade

Novi italijanski premier Matteo Renzi je razkril paket reform, s katerimi želi njegova vlada okrepiti šibko italijansko gospodarstvo in doseči učinkovitejše upravljanje države. Med drugim je napovedal zmanjšanje dohodnine za tiste z nižjimi prihodki, s čimer se bo v državno blagajno nateklo deset milijard evrov manj kot doslej.

Kot je poudaril Renzi, bo zmanjšanje dohodninskih stopenj v lastnih žepih občutilo deset milijonov Italijanov, ki letno zaslužijo manj kot 25.000 evrov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Več denarja v žepih državljanov bo spodbudilo potrošnjo

"Očitno se nam zdi, da bo dodatnih 1000 evrov letno v žepih Italijanov spodbudilo potrošnjo," je Renzi poudaril po seji vlade, ki je danes odobrila reformni načrt. Kot je poudaril, bodo zmanjšanje davkov pokrili z vladnim varčevanjem, namesto da bi dodatno obremenili premožnejše državljane.

Med drugimi gospodarskimi ukrepi so še program investicij v šolska poslopja, vreden 3,5 milijarde evrov, razbremenitev delodajalcev in garancijska shema, s katero naj bi mala in srednje velika podjetja lažje prišla do posojil. Država bo tudi investirala 1,7 milijarde evrov v socialna stanovanja.

Po novem italijanski senat ne bi mogel več blokirati proračunov

Vodja levosredinske Demokratske stranke je napovedal tudi načrt za spremembo ustave, po kateri zgornji dom parlamenta, senat, ne bi več mogel blokirati proračunov, prav tako pa z nezaupnico ne bi več mogel odstaviti vlade.

Danes je spodnji dom italijanskega parlamenta, poslanska zbornica, potrdil že vnaprej dogovorjeno reformo volilnega sistema, v skladu s katero naj bi Italija v prihodnje imela stabilnejše vlade. Renzi pa se je odločil tudi za dokaj simbolično potezo, da bo država do sredine prihodnjega meseca odprodala 1500 svojih avtomobilov.

Renzi se je lotil reform

"V prihodnjih 100 dneh želimo zrevolucionirati Italijo," je napovedal premier. Obljubil je trd boj za modernizacijo javne uprave, reformo fiskalne politike in pravosodja.

Italija okreva po najhujši recesiji po drugi svetovni vojni, stopnja brezposelnosti je skoraj 13-odstotna. Renzi je kot premier prisegel konec februarja, potem ko je s premierskega stolčka izrinil Enrica Letto. Renzi je Letti očital predvsem prepočasen napredek pri uvajanju reform.

Vir: http://www.zdus-zveza.si/

Objavljeno v Novice

Gurs je informativne izračune o višini davka, ki ga namerava država letos pobrati prvič, lastnikom nepremičnin poslala sredi februarja. Na upravnih enotah in v geodetskih pisarnah so takoj povzročili veliko gnečo, saj se je izkazalo, da se številni podatki ne ujemajo z dejanskim stanjem, zaradi trikrat višje obdavčitve praznih stanovanj pa so si zavezanci poskušali s spremembo bivališča tudi nekoliko znižati davčno obveznost.

Večina pritožb, pripomb in zahtevkov za pojasnila se je nanašala na rezidenčnost nepremičnin ter na zemljišča za gradnjo stavb, zato je vlada napovedala nekatere spremembe, in bodo vse stanovanjske nepremičnine obdavčene z enotno 0,15-odstotno stopnjo, zemljišča za gradnjo stavb pa bodo ovrednotena enako kot ostala stavbna zemljišča. To zadnje bo sicer veljalo le za letos.

Te spremembe se bodo uveljavile z novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki jo danes obravnavajo člani odbora DZ za finance in monetarno politiko. Vlada se namreč ni odločila za spremembe zakona o davku na nepremičnine, pač pa za ustrezna dopolnila k osnutku zakona o množičnem vrednotenju, ker je bil tedaj že v parlamentarni obravnavi.

Po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Mateje Vraničar informativni izračunu niso povzročili pretirane gneče, saj je doslej želelo podatke spremeniti le tri odstotke lastnikov nepremičnin. Od 1,1 milijona lastnikov jih je 20.000 podatke že uredilo, 40.000 jih je še naročenih, je povedala, hkrati pa dodala, da želi več kot polovica teh ljudi le preveriti podatke o svoji nepremičnini, ne pa jih tudi spremeniti.

Za obisk se je torej odločilo šest odstotkov lastnikov nepremičnin, trije odstotki pa so želeli podatke spremeniti, je povzela. Za primer je navedla sedanji sistem odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kjer so vsako leto beležili 1,5 odstotka pritožb.

Drugače je dejal direktor Gursa Anton Kupic. Na upravnih enotah, kjer so številni lastniki nepremičnin spreminjali naslov bivališča, da njihova prazna stanovanja ne bi bila obdavčena z višjo davčno stopnjo, se je gneča res zmanjšala. "Pri nas pa ne," je dejal.

Vir: http://www.zdus-zveza.si/

Objavljeno v Novice
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework