Prispevki filtrirani po datumu: ponedeljek, 24 marec 2014

Družina: cipresovke (Cupressaceae)

Družina cipresovk je obsežna družina iglavcev, mednje uvrščamo vednozelena drevesa in grme z luskastimi listi ali iglicami. Cvetovi so eno- ali dvospolni ali enodomni. Cvetovi luskasti, luske moških cvetov nosijo na spodnji strani 3-5 pelodnih vrečk, luske ženskih cvetov pa na zgornji po 2 ali več semenskih zasnov, ob zrelosti olesenijo ali omesenijo in tvorijo olesenele ali jagodaste strože. So vetrocvetne rastline.

  

Za našo državo Mala flora Slovenije našteva naslednje rodove cipresovk: brin (Juniperus L.), cipresa (Cupressus L.), pacipresa (Chamaecyparis spach) in klek ali tuja (Thuja L.). V Sloveniji je avtohton samo brin, najpogostejša vrsta je navadni brin (Juniperus communis L.), ki raste po celi Sloveniji. Ostale tujerodne cipresovke so večinoma sajene za okras in kot element živih mej. Nekatere med njimi imajo zelo alergogen cvetni prah: arizonska cipresa (Cupressus arizonica L)., japonska kriptomerija (Cryptomeria japonica), Lawsonova pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana), grahova ali japonska pacipresa (Chamaecyparis pisifera), Juniperus ashei (vrsta brina iz S Amerike).

  

Alergogenost cvetnega prahu cipresovk in tis: v to skupino uvrščamo cvetni prah cipresovk in tis. Ker najbolj alergogene vrste cipres rastejo v sredozemskem svetu, je na tem območju obremenitev za alergike visoka. V osrednji Sloveniji prevladuje ob visoki obremenitvi zraka cvetni prah tise, ki je nizko alergogen.

 

V času cvetenja povzroča največ zdravstvenih težav cvetni prah cipres (rod Cupressus L.), med njimi je najbolj znana vrsta vednozelena cipresa, ki velja za enega od simbolov Sredozemlja.

 

Vrsta: Vednozelena cipresa (Cupressus sempervirens L.)

 

Razširjenost: vednozelena cipresa je tipično mediteransko drevo (domovina: vzhodno Sredozemlje – Kreta). Pri nas ne raste samoniklo. Sadimo jo skoraj izključno na Primorskem, največ v Koprskih brdih, tudi v Vipavski dolini in nekaj manj na Krasu. Vednozelena cipresa je priljubljeno okrasno drevo po vrtovih, parkih, obcestnih drevoredih in pokopališčih.

 

 

 

Opis: vednozelena cipresa je do 30 m visoko in do 1 m debelo drevo, ki ima ozko stebrasto in dolgo zašiljeno krošnjo z navzgor usmerjenimi in k deblu tesno prileglimi vejami. Moški cvetovi, ki se že jeseni razvijejo na koncu lanskih poganjkov, so podolgovati, tanki, do 5 mm dolgi in rumeni. Ženski cvetovi so prav tako majhni, okroglasti, neopazni, največkrat jih najdemo v zgornjem delu krošnje. Storži so precej veliki, sprva zeleni, nato rjavi, okrogli, v premeru merijo 4 cm, sestavljeni so iz 8-14 lusk. Pod vsako lusko je 8-15 ploščatih semen. Vednozelena cipresa se razmnužuje s semeni ali vegetativno s cepljenjem, podtaknjenci in poganjki.

 

 

 

Druge vrste cipres v Sloveniji: močno alerogena arizonska cipresa (Cupressus arizonica) sajena kot okrasna rastlina po parkih in vrtovih, zlasti na Primorskem. Od vednozelene ciprese se razlikuje po širši in bistveno svetlejši sivi krošnji. Ker je odpornejša proti mrazu (prenese temperaturo do – 17 °C), posamezna drevesa najdemo tudi v notranjosti Slovenije (toplejši vinorodni predeli, Ljubljana).

 

 

 

Cvetni prah cipresovk in alergogenost

 

Opis: Zrna cvetnega prahu cipresovk so okrogla, premera 19-38 µm, na površini so neenakomerno razporejene geme, stena zrna cvetnega prahu z lahkoto poči.

 

Cvetni prah cipresovk se med seboj ne loči dovolj dobro, da bi ga v aerobioloških analizah razlikovali do rodov in vrst. Pod kategorijo cipresovke zato uvrščamo cvetni prah rodov cipresa, tuja in brin na območju meritev. Prav tako zaradi velike podobnosti ne ločujemo med cvetnim prahom cipresovk in tisovk (Taxaceae), zato cvetni prah obeh družin iglavcev uvrščamo v kategorijo cipresovke/tisovke. Poznavanje rastlin, časa cvetenja in fenologije nam omogoča, da lahko določimo obremenitev zraka z alergogenim cvetnim prahom cipresovk. Cvetni prah tise je namreč nizko alergogen.

 

 

 

Čas pojavljanja cvetnega prahu: cvetni prah cipresovk je v zraku od decembra do junija.

 

cvetenje_cipresovke

 

 

 

Alergogenost: zelo visoka.

 

Cvetni prah cipresovk je v Mediteranu pomemben vzrok za alergije. Tu uspeva več vrst cipres, med njimi ima najbolj potenten alergen arizonska cipresa (C. arizonica), ostale vrste so nekoliko manj alergogene, vključno s splošno razširjeno in za Mediteran tipično vednozeleno cipreso (Cupressus sempervirens). V Slovenskem primorju cvetni prah cipresovk lahko štejemo kot visoko alergogen, kjer koncentracija cvetnega prahu januarja, februarja ter v marcu občasno dosega visoke vrednosti. V celinski Sloveniji je obremenjenost zraka s cvetnim prahom cipresovk nizka, tu cvetni prah v sproščajo v zrak le sajene, okrasne rastline. Vloga brinovega cvetnega prahu v Sloveniji kot vzrok za alergije ni ocenjen, vendar je koncentracija nizka.

 

 

 

Možne navzkrižne reakcije:

 

Znane so navzkrižne reakcije znotraj rodu cipres in med različnimi rodovi družine cipresovk.

 

S hrano: a) japonska kriptomerija in melona, jabolko, breskev ter kivi,

 

              b) cipresa in breskev.

Vir: http://www.ivz.si/

Objavljeno v Zdravje
ponedeljek, 24 marec 2014 12:20

Cvetni prah - Topoli in trepetlike

Družina: vrbovke (Salicaceae)

Vrbovke so grmi ali drevesa z značilnimi enospolnimi cvetovi, v pokončnih ali visečih klasih (mačicah).

Družino vrbovk sestavljata dva rodova: topol (Populus L.) in vrba (Salix L.).

 

Mala flora Slovenije za našo državo našteva naslednje vrste topolov: črni topol (Populus nigra L.), beli topol (Populus alba L.), trepetlika (Populus tremula L.) in kanadski ali hibridni topol (Populus x canadensis).

 

Črni topol (Populus nigra L.)

Razširjenost: črni topol je drevo toplih rastišč srednje, južne in vzhodne Evrope. V Sloveniji je razširjen po nižinah in gričevju (do okrog 800 m. n. v.), najbolj v panonskem in dinarskem svetu. V Sloveniji je črni topol samonikel, vendar redkejši kot nekoč, saj so ga marsikje nadomestili kanadski ali hibridni topoli.

Kanadski topol je nastal kot križanec (imenujejo ga tudi evro-ameriški hibridni topol) med evropskim črnim topolom in ameriškim črnim topolom (Populus deltoides). Prednost hibridnega topola so razmeroma dobre tehnične lastnosti lesa in hitra rast.

Opis: črni topol je do 35 m visoko in do 3 m debelo listopadno drevo s široko, dobro razvejano krošnjo. Cvetovi so enospolni, združeni v mačice in razporejeni na ločenih drevesih; moški cvetovi imajo škrlatno rdeče prašnike, ženski cvetovi so zelenkasti.

Pomembno! V začetku poletja se sproščajo semena, ki so obdana z belimi volnatimi dlačicami. Te puhaste dlačice lahko dražijo sluznico, vendar ne povzročajo alergij.

 

Trepetlika (Populus tremula L.)

Razširjenost: Trepetlika je naravno razširjena po vsej Sloveniji, od nižin do predalpskega sveta (ponekod celo do gozdne meje), redkeje jo najdemo v sredozemskem svetu. Posamezno ali v skupinah je primešana hrastovim, bukovim, smrekovim in drugim gozdovom, največkrat po opuščenih kmetijskih površinah, gozdnih robovih, svetlih gozdovih in posekah.

Opis: trepetlika je do 30 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo z rahlo, presvetljeno krošnjo in plitvim, a zelo široko razraslim koreninskim sistemom. Enospolni cvetovi so združeni v viseče, 8-10 cm dolge mačice. Moške mačice so sprva sive in po cvetenju rdečkaste, ženske mačice so rjavkaste barve. Plodovi so gole, rjavkaste podolgovate glavice, v katerih so drobna rumenorjava semena, obraščena z gostimi belimi dlačicami.

Trepetlika je pionirska rastlina in melioratorska drevesna vrsta, ki začne pogosto prva zaraščati pašnike ali poseke in izboljšuje tla, kar omogoča naselitev drugih drevesnih vrst.

 

Cvetni prah topolov in trepetlik: okroglaste oblike, velikosti 25-50 µm, inaperturaten (brez odprtin), eksina (zunanja plast stene) je tanka in granulirana, površina je razbrazdana. Veliko zrn je zakrnelih, nezrelih.

 

Čas pojavljanja cvetnega prahu v zraku: marca in aprila

 cvetenje_topoli

Alergogenost: nizka

 

Možne navzkrižne reakcije: znotraj rodu Populus L. in znotraj družine Salicaceae.

Vir: http://www.ivz.si/

Objavljeno v Zdravje

Družina: brezovke (Betulaceae)

 

Razširjenost: po celi Sloveniji, pogosto je sajena na vrtovih, v parkih, vzdolž cest. Raste na slabih in rahlih tleh, v svetlih gozdovih, na posekah in resavah, je pionirska vrsta pri zaraščanju zemljišč.

 

Opis: listopadno drevo zraste v višino do trideset metrov. Vitka krošnja s povešenimi vejami, srebrno belo deblo in rombasti nazobčani listi ji dajejo posebno eleganco. Bela skorja je prečno razbrazdana, v spodnjem delu razpokana in temno obarvana. Spomladi cvetovi in listi hkrati vzbrstijo. Na istem drevesu so moški in ženski cvetovi. Moški cvetovi so združeni v mačice, iz katerih veter stresa cvetni prah, zelenkaste ženske mačice pa štrlijo navzgor in poskušajo prestreči cvetni prah, ki ga veter nosi s seboj.

 

Opraševanje: z vetrom

 

Druge vrste breze v Sloveniji: Poleg navadne breze v Sloveniji rase tudi puhasta breza (Betula pubescens Ehrh.) na močvirjih in barjih, njene veje so nekoliko manj povešene in krošnja bolj gosta kot pri navadni brezi.

 

Cvetni prah: triporaten, pore dvignjene nad površino, zrna okrogla do nekoliko podolgovata, premera od 21 do 25 µm.

 

Čas pojavljanja cvetnega prahu: od marca do začetka maja.

 

 

 

Alergogenost: visoka

 

Možne navzkrižne reakcije:
- surova jabolka, lešniki, orehi, koščičasto sadje, mandlji, kivi, korenček, zelena
- cvetni prah jelše, leske, gabra, redkeje bukve, hrasta, pravega kostanja

Vir: http://www.ivz.si/

 

Objavljeno v Zdravje
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework