Prispevki filtrirani po datumu: petek, 28 marec 2014

Ena lepših kolesarskih poti je zgornjesavska, speljana po nekdanji železniški progi iz Mojstrane skozi Kranjsko Goro v Italijo. Uradno se imenuje KOLESARSKA POT JURETA ROBIČA (članek).

Iz revije Polet

kolesarska-pot-mojstrana-kranjska-gora-belopeska-jezera-trbiz-01Od Mojstrane 
do Rateč in naprej...

Druga kolesarska steza, ki si jo šel Polet ogledat, je že dobro poznana kot najboljša, najbolj znana in najdaljša na Gorenjskem. Avto sem pustil v Mojstrani, kar priporočam tudi vam, ker bi bil greh, da si ne bi ogledali tako lepega kraja. Potem morate sesti na kolo in se peljati v smeri Kranjske Gore. Že po nekaj metrih boste zagledali tablo z oznako kolesarske steze in pod njo oznako D-2. Ta oznaka postane vaš GPS za kilometre naprej. Ko boste na stezi, boste začeli srečevati kolesarke in kolesarje z nasmehom. Sindrom nasmeška na obrazih spremlja prav vse idilične kolesarske steze in poti. O tem sem se sam prepričal in vsi, ki sem jih na ta »sindrom« opozoril, so mi potrdili.

Zakaj je tako, je razumljivo takoj, ko se zapeljete po stezi. Brez pretiravanja, vendar prav čutite, kako vam s hrbta odpade breme avtomobilskega hrupa, hupanja, smradu, nevarnosti in gneče. Doživetje v glavi, ki enostavno in nenadzorovano sproži nasmešek na vašem obrazu. Cestni kolesar je tisti, ki največ kolesari po asfaltu, torej po prometnicah, in cestni kolesar ni navajen mirnih, varnih in »brezavtomobilskih« cest. Zato je njegova sreča popolna. Kolesarska steza od Mojstrane do Kranjske Gore je lepo speljana in prav tako vsebuje vse, kar mora vsebovati, samo zavetišča nisem nikjer opazil. No, ampak zato sem opazil nekaj okrepčevalnic, kamor se tudi lahko skrijete ob žeji, lakoti ali slabem vremenu. Oznake so odlične in ne boste mogli zaiti niti v Gozdu - Martuljku, kjer se za dobrih sto metrov steza konča in se priključi kolesarski poti. Potem je do Kranjske Gore spet en sam užitek. Srečevali boste kolesarje, pešce in rolarje, avtomobilov ne boste videli ali le kakega lastnika parcele, ki gre po opravkih. Oni so previdni vozniki in znajo bivati v sožitju s kolesarji, zato se jih ne bojte, le previdni bodite na križiščih gozdnih poti in kolesarske steze. Stezo so financirali iz evropskega sklada s pomočjo države in seveda občine.

kolesarska-pot-mojstrana-kranjska-gora-belopeska-jezera-trbiz-02Posebnost steze je, da je speljana po trasi nekdanje železniške proge, zato boste kolesarili po prenovljenih ostankih železniških mostov in ob železniških ograjah. Do Kranjske Gore se steza ves čas blago vzpenja in tudi po mestu ne boste izgubili stika z oznako D-2, saj je vedno postavljena na vidnem mestu. Naprej od Kranjske Gore proti Ratečam se steza nadaljuje. Potem se imate možnost odločiti, ali boste pot nadaljevali skozi Rateče ali se boste peljali naravnost proti Italiji. Da, steza se ne konča v Ratečah, ampak se poveže z Italijo in pelje vse do Trbiža, kjer se odcepi še za Avstrijo. Nekoč bo mogoče prav tako po kolesarski stezi priti tudi iz Rateč v Avstrijo. Če boste zapustili naše meje in šli pogledat k sosedom, sledite njihovi stezi, ki pelje najprej do prekrasnega Belopeškega jezera.

kolesarska-pot-mojstrana-kranjska-gora-belopeska-jezera-trbiz-03belopesko-jezeroSteza je čudovita in slikovita. Kolesarjenje ne bo napor, ampak predvsem in samo užitek. Ko se boste odpočili ob jezeru, se vračajte po isti poti, vendar po treh kilometrih zavijte levo proti Trbižu. Sledi slabih deset kilometrov steze, ki je nikoli ne boste pozabili. Skozi gozd se boste spustili naravnost v Trbiž. Cilj je na zapuščeni železniški postaji. Potem se lahko vrnete po isti poti v Rateče, Kranjsko Goro ali Mojstrano. Jaz sem startal v Mojstrani ter skozi Kranjsko Goro do Rateč, Belopeškega jezera, Trbiža in nazaj prekolesaril 65 kilometrov. Reči moram, da utrujenost izbrišejo panoramski razgledi. Ocenjevati tako kolesarsko stezo je hvaležno delo. Zasluži si oceno odlično, čeprav pogrešam vsaj dve zavetišči pred slabim vremenom.

artač peleti

Objavljeno v Kam na izlet

Vbod klopa je nevaren za človeka, saj lahko prenaša več bolezni, pri nas predvsem klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo. Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi zaradi okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa. Nevarnost vboda klopa traja lahko že od februarja pa vse do novembra. Vsak klop sicer ni okužen, vseeno pa se je potrebno pred njimi zaščititi.

Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo pritrdi tako, da porine svoj »rilec« globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, zato so vbodi pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen, med sesanjem krvi na človeka lahko prenese povzročitelja bolezni.

Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čimprej previdno odstranimo. Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.

V Sloveniji je po preliminarnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje lani zaradi lymske borelioze zbolelo 6.938 oseb (337 na 100.000 prebivalcev), zaradi klopnega menigoencefalitisa pa 310 oseb (15 na 100.000 prebivalcev). V obeh primerih gre za precejšnje povečanje števila v primerjavi s predhodnim letom. Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni praktično po vsej Sloveniji, pa je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.

Klopni menigoencefalitis
Klopni menigoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Bolezen običajno poteka v dveh fazah, in sicer se prva faza bolezni začne približno 7 do 14 dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi: utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. Pri večini bolnikov po nekaj dneh pa do treh tednov sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem in drugimi znaki prizadetosti osrednjega živčevja, lahko celo z nezavestjo ali smrtjo. Na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu običajno ni opaznih sprememb na koži. Težji potek bolezni, ki je pogostejši pri starejših, lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost.

Cepljenje je najbolj učinkovit ukrep za zaščito proti klopnemu meningoencefalitisu, zato ga priporočamo vsem osebam od enega leta starosti dalje, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9–12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Po 50. oziroma 60 letu starosti (glede na cepivo) so priporočljivi poživitveni odmerki na 3 leta.

Lymska borelioza
Lymska borelioza je bolezen, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Lymska borelioza se pojavlja z različnimi kliničnimi slikami in se navadno začne z značilnimi spremembami na koži. Na mestu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. Bolezen se lahko kasneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, pozneje lahko pride do prizadetosti sklepov.

V Sloveniji je Lymska borelioza najpogostejša infekcijska bolezen, ki jo prenašajo klopi. Zanjo obolevajo ljudje vseh starosti, največ obolelih je starih med 35 in 65 let. Bolezen se pojavlja sezonsko, največ obolenj je poleti, od maja do oktobra in se pojavlja po vsej Sloveniji.

Ker cepiva za zdaj ni na voljo, je za preprečevanje bolezni najučinkovitejša zaščita pred vbodom klopa s primernimi oblačili in repelenti, s pregledovanjem kože in takojšnjim odstranjevanjem klopov. Klopa odstranimo takoj s pomočjo pincete z ostrimi konicami. S pinceto ga primemo čim bližje koži in počasi izvlečemo. Kožo na mestu vboda nato razkužimo. Mesto vboda je potrebno opazovati več tednov in če se pojavi značilna rdečina, je potreben takojšen obisk pri zdravniku. Pomembno je pravočasno zdravljenje z ustreznimi antibiotiki, da preprečimo nadaljnji razvoj bolezni.

Vir: http://www.ivz.si/

artač peleti

Objavljeno v Zdravje
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework