Prispevki filtrirani po datumu: ponedeljek, 03 marec 2014
torek, 04 marec 2014 00:00

Čebula

Čebulo so poznali v Egiptu že 3000 let pred našim štetjem.

Pri nas najdemo le tri do štiri različne sorte čebule, dejansko pa obstaja ogromno različnih sort teh lilijevk, ki se razlikujejo po obliki in barvi.

Čebulo so v Evropo približno petdeset let pred Kristusom čez Alpe prinesli rimski vojaki kot sestavino svoje prehrane. Vsebuje precej kalija in cinka in provitamina A (največ ga vsebuje spomladanska čebula). Uporabljamo jo tudi v domači lekarni, saj deluje antiseptično, vsebuje pa tudi glukosinolate, ki preprečujejo nastanek rakastih obolenj. Zelo znana je kot domače zdravilo proti kašlju in hripavosti.

Uporaba

Čebula je ena najstarejših zelenjav, ki jih pozna človek in jih lahko najdemo v veliko receptih in pripravkih vsej kultur na svetu. Dandanes jih lahko najdemo v sveži, zmrznjeni, konzervirani, v kisu ali dehidrirani obliki. Čebule se uporabljajo, po navadi sesekljane ali v rezinah v vseh vrstah hrane. Je sestavina skoraj vsake jedi, kjer se praži ali kuha, v svežih solatah, predvsem v tistih, kjer se izlužuje veliko soka (paradižnikova, kumarična, itd.) in kot pikantno prilogo ali omako. Redko jih jemo same, ampak kot dodatek glavni hrani. Čebula je lahko ostra, začinjena, močno začinjena, lahko pa tudi mila ali sladka.
Čebulice v kisu se jedo kot prigrizek. V Veliki Britaniji in na Balkanu se pogosto servirajo kot priloga ribah in krompirju (fish and chips). V Indiji je čebula osnovna hrana in nepogrešljiva v vsej indijski kuhinji. So tudi osnova curryjev ali pa se spasirajo v paste in pojedo kot glavna jed ali priloga.
Čebulno tkivo se pogosto uporablja pri pouku naravoslovja za demonstracijo uporabe mikroskopa, saj ima čebula relativno velike celice, ki jih je lahko opazovati pri majhni povečavi.

Vpliv čebule na zdravje in njene medicinske lastnosti

Surova čebula

Hranilna vrednost na 100 g
Energija: 40 kcal 170 kJ
Ogljikovi hidrati: 9.34 g
- sladkorji: 4.24 g
- vlaknine: 1.7 g
Maščobe: 0.1 g
- nasičene: 0.042 g
- mononenasičene: 0.013 g
- polinenasičene: 0.017 g
Proteini: 1.1 g
Voda: 89.11 g
Vitamin A ekviv. 0 μg 0%
Tiamin (vit. B1): 0.046 mg 4%
Riboflavin (vit. B2) 0.027 mg 2%
Niacin (vit. B3): 0.116 mg 1%
Vitamin B6 0.12 mg 9%
Folati (vit. B9): 19 μg 5%
Vitamin B12: 0 μg 0%
Vitamin C: 7.4 mg 12%
Vitamin E: 0.02 mg 0%
Vitamin K: 0.4 μg 0%
Kalcij: 23 mg 2%
Železo: 0.21 mg 2%
Magnezij: 0.129 mg 0%
Fosfor: 29 mg 4%
Kalij: 146 mg 3%
Natrij: 4 mg 0%
Cink: 0.17 mg 2%
Odstotki so podani glede na ameriška
priporočila za odrasle.
Vir: USDA Nutrient database

Čebula naj bi imela širok razpon zdravilnih učinkov, od preprečevanja prehlada do srčnih bolezni, diabetesa, osteoporoze in drugih bolezni. Vsebuje kemijske snovi, za katere se verjame, da naj bi imele protivnetne, protiholesterolne, antirakotvorne in antioksidativne lastnosti kot je kvercetin. Kljub temu se še ni pokazala direktna povezava med povečano potrošnjo čebule in opisanimi lastnostmi. V večjem delu sveta so čebule uporabljaji za zdravljenje žuljev, turov in bul.
V ZDA se uporabljajo preparati z ekstraktom čebule za zdravljenje brazgotin, čeprav študije niso dokazale, da bi bili takšni preparati efektivni.

Čebula in draženje oči

Ko se čebula prereže, se njene celice, ki tvorijo stene, razbijejo. Encimi (aliinaze) razbijejo aminokisline in tvorijo sulfenično kislino (RSOH). Te kisline so nestabilne in razpadejo v plin sin-propanetial-S-oksid. Plin prehaja skozi zrak in ko doseže oko, reagira z vodo v očesu in tvori razredčeno raztopino žveplene kisline. Ta kislina draži živčne končiče v očesu. Solzne žleze začno izločati solze, da bi razredčile in izprale dražilno snov.

Objavljeno v Vrtnarjenje
torek, 04 marec 2014 00:00

Cvetača

Izvor cvetače ni znan, znano je le, da so pred več kot 300 let v Angliji gojili neko slabšo vrsto cvetače.

Cvetača je ena od najlažje prebavljivih vrst zelenjave. Izredno primerna je kot prehrana za bolnike in kot dietno živilo. Pri cvetači, ki raste na prostem, se zaradi svetlobe hitreje razgradi nitrat, ki ga le ta vsebuje.

Izmed vseh kapusnic je najzahtevnejša, zato je bila vedno dokaj draga zelenjava in je še zdaj ne najdemo zelo pogosto na naših vrtovih. Tako kot vse kapusnice, vsebuje vse pomembne vitamine in minerale, razen vitamina E.

Objavljeno v Vrtnarjenje
torek, 04 marec 2014 00:00

Buče

Topli majski dnevi so ravno pravi čas, da jih posejete na svoj vrt. Z raznolikimi, okusnimi plodovi vas bodo razveseljevale vse do prihodnje pomladi.

Okusna izbira

Izbira bučnih vrsti - tako užitnih kot okrasnih - je dandanes ogromna. Velike, užitne podolgovate buče z rumenkasto ali zelenkasto lupino so na slovenskih vrtovih že stare znanke. Pred leti so bile pravi hit bučke, ki po obliki spominjajo na leteči krožnik in so zaradi te lastnosti zelo primerne za polnjenje.

Za njimi so nato prišle male bučke z malce eksotičnim imenom zuchinni, ki se uporabljajo predvsem v mediteranski kuhinji. V zadnjem letu ali dveh pa so trend velike, živooranžne hokaido buče, iz katerih pripravljamo okusne juhe in omake. Bolj kot modi je seveda pomembno, da sledite svojemu okusu.

Sejanje

Buče na prosto sejemo v začetku maja. Izberimo sončno mesto, najraje kup, ki smo ga prej izdatno pognojili s hlevskim gnojem ali kompostom. Predvsem manjše, plezajoče vrste lahko posejemo neposredno ob ograjo komposta; tako bodo imele dovolj hranilnih snovi, ograja pa bo služila kot ogrodje, po katerem bodo plezale rastline. Sejemo 3-5 cm globoko.

Če bomo zasejali večjo gredo buč, jih sejmo na razdalji približno 1 x 1,5 m, v manjšem zelenjavnem vrtu, kjer bo dovolj nekaj „kupov" buč, pa po občutku.

Rast in pridelek

V času rasti buče ne potrebujejo posebne nege, le redno zalivanje neposredno v zemljo, se pravi ne po listih in plodovih. Če ne želimo, da bi bili plodovi umazani, rastline podložimo s slamo, ki bo hkrati poskrbela za ohranjanje vode v tleh.

Pobiranje pridelka je odvisno od same vrste buče in od tega, kako velike plodove želimo. V okusnih bučkah bomo lahko uživali vse od sredine poletja pa do pozne jeseni. Buče, še posebno hokaido, namreč lahko uspešno shranjujemo v kleti ali drugem suhem in hladnem prostoru. Lahko pa jih seveda tudi predelamo in jih za ozimnico shranimo kot juho, marmelado ali v zamrzovalniku, narezane na koščke.

cvet-buce-Cucurbita-pipo

Ne pozabite, da so užitni in zelo okusni tudi cvetovi buč. A le moški, iz ženskih se namreč razvijejo novi plodovi.

Objavljeno v Vrtnarjenje

Prvi teden meseca marca je vsako leto v mednarodnem merilu posvečen boju proti raku, tej grozeči bolezni sodobnega časa. V Evropski uniji je leta 2012 za rakom zbolelo skoraj tri milijone in pol ljudi, skoraj polovica za najbolj pogostimi oblikami, to je za rakom na dojki, debelem črevesu in danki, prostati in na pljučih. Na srečo se z novimi odkritji in metodami zdravljenja uspešnost zdravljenja močno izboljšuje, tako da diagnoza rak že zdavnaj ne pomeni več usodno slabe napovedi za pacienta in možnosti za preživetje in ozdravitev so vse boljše. Vendar pa je odločilno, kako zgodaj je rak odkrit. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer vodimo Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, opozarjamo, da je za ohranitev zdravja in kakovosti življenja zelo pomembno ukrepati preventivno. Zato priporočamo zdrav način življenja, saj lahko s tem zmanjšamo tveganje za nastanek raka in s presejalnimi pregledi redno skrbeti za zgodnje odkrivanje sprememb, ki bi lahko opozarjale na razvoj bolezni.

Rak na debelem črevesu ali danki je med najpogostejšimi raki, na srečo pa sodi med tiste oblike raka, za katere imamo na voljo učinkovite presejalne metode, s katerimi lahko odkrijemo ne le zgodnje faze raka, ampak že predrakave spremembe – polipe. Tako lahko s pomočjo rednega testiranja odstranimo že predrakave spremembe in nastanek raka preprečimo, ali pa odkrijemo bolezen v zelo zgodnji fazi, ko je lahko še povsem ozdravljiva. Prav temu je namenjen Program Svit, ki ga v Sloveniji izvajamo na nacionalni ravni že od leta 2009, nosilec izvajanja pa je Nacionalni inštitut za javno zdravje.

V letu 2013 je bilo v program povabljenih 248.004 oseb in 247.015 osebam je bilo vabilo tudi vročeno. S podpisano Izjavo o sodelovanju se je v program presejanja vključilo 148.427 oseb (60,09 odstotka). Med tistimi, ki so v Center Svit poslali za laboratorijski pregled primerne vzorce blata, je bila pri 8.197 osebah (6,15 odstotka) v vzorcih blata odkrita kri. V letu 2013 je bilo v okviru Programa Svit izvedenih 7.969 kolonoskopij v 25 pooblaščenih kolonoskopskih centrih.

V lanskem letu so se na vabila v Program Svit najbolje odzivali v novogoriški regiji, najmanjši delež vključenih v program pa je bil v regiji Murska Sobota, kjer se je v lanskem letu v Program Svit vključilo le 56 odstotka povabljenih. Še posebej zaskrbljujoče je, da je bilo v tej regiji lani 9 občin, kjer se je v Program Svit vključilo manj kot polovica povabljenih. V Programu Svit sodelujejo moški, ki so bolj ogroženi, opazno slabše, kakor ženske – v Sloveniji se povprečno testirajo na prikrito krvavitev v blatu za dobrih 10 odstotkov manj, kakor ženske.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje za 12. marca pripravljamo dogodek v Lendavi, s katerim želimo spodbuditi tamkajšnje prebivalce za sodelovanje v programu. Med tamkajšnjimi prebivalci jih namreč še vedno veliko zavrže vabilo v javni zdravstveni program, ki bi jim lahko rešil zdravje in življenje, zato bomo znova opozorili na pomen Programa Svit in preventivnega testiranja za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki, predstavili pa bomo tudi podrobnosti o izvajanju Programa Svit, rezultatih presejanja v preteklih letih, izsledkih kolonoskopij in načrte za leto 2014.

Vir: http://www.ivz.si/

Objavljeno v Zdravje
ponedeljek, 03 marec 2014 09:52

ZPS svetuje: Kako se rešiti SMS klubov

Vse se je začelo dokaj mirno in predvidljivo: telefoni so postajali pametnejši in nanje je bilo mogoče naložiti različno vsebino (melodije zvonjenja, ozadja ...). Običajno je bilo treba to vsebino plačati, pri brezplačnih prenosih pa se je uporabnik z vpisom svoje telefonske številke včlanil v SMS-klub in vse skupaj plač(ev)al kasneje. Takrat je bil nasvet nadvse preprost: predvsem pri brezplačnih vsebinah dobro preverite, kakšni so pogoji prenosa. Število pritožb se je po prvem valu zmanjšalo, čez nekaj mesecev pa se je zgodil pravi cunami.

 

Prvi način včlanitve v SMS-klube je prizadel predvsem naprednejše oziroma radovednejše uporabnike. Pri naslednjih poskusih pa so tarča prav vsi lastniki mobilnih telefonov. Ponudniki njihove številke najbolj pogosto pridobivajo s pomočjo nagradnih kuponov, objavljenih v časopisih in revijah, največkrat v povezavi z rešitvijo križank in drugih ugank. V zadnjem času je postal močan kanal za pridobivanje novih naročnikov tudi internet: privabljajo jih z obljubljanjem najrazličnejših nagrad (mobilnih telefonov, tabličnih računalnikov, kuponov za trgovine in brezplačno gorivo), lahko pa vas premamijo tudi s kakšno spletno igro ali drugačno vsebino, kot je preverjanje količnika inteligence (IQ).

 

No, z nekaj zdrave pameti se ne boste ujeli v past. Če že kliknete na vrstico z reklamnim sporočilom, bodite previdnejši pri naslednjih korakih. Takoj, ko od vas za rezultate, kode, nadaljevanje igre zahtevajo telefonsko številko, mirno zaprite takšno spletno stran, saj se boste sicer zelo verjetno včlanili v SMS-klub.

 

Resnici na ljubo vas na to opozarja tudi bolj ali manj berljivo obvestilo, je namreč obvezno, prav tako si lahko s klikom na povezavo ogledate splošne pogoje, in sicer ne glede na to, ali ste pred računalnikom ali pa ste se s spletom povezali s telefonom. Res pa je, da potrošniki le malokrat preverimo vse pogoje (prav na to ponudniki tudi računajo), ampak kar potrdimo, da se z njimi strinjamo. Prav tako preveč naivno pritrdilno odgovarjamo na vprašanje (ko se pojavi kot kratko sporočilo), ali želimo z igro oziroma podobno dejavnostjo nadaljevati.

 

S takim ravnanjem že zadostimo vsem zakonskim pogojem za včlanitev v SMS-klub, saj z besedico "DA", ki jo pošljemo kot odgovor, v resnici pošljemo tudi svojo privolitev. Pri tem je za operaterja manj pomembno, da se vprašanje ni izrecno glasilo "Ali se strinjate z včlanitvijo v SMS-klub?". Prav tako je jasno, da le redko kdo shranjuje sporočila, saj ne pričakuje, da jih bo še kdaj potreboval.

 

ZPS in operaterji skupaj do rešitev
Pritožbe, povezane s SMS-klubi, še naprej prihajajo v valovih in lahko se le vprašamo, zakaj? Odgovor je morda enostavnejši, kot si mislimo: ponudniki preprosto vedno poiščejo nov način privabljanja nič hudega slutečih potrošnikov, ki mu zakonodaja in pravila ne sledijo takoj. Zato bomo letos v Zvezi potrošnikov namenili še večjo pozornost ozaveščanju glede SMS-klubov, hkrati pa bomo tudi v sodelovanju z operaterji poiskali rešitev, kako zajeziti neželene včlanitve potrošnikov v SMS-klube. Projekt bomo izpeljali tudi s finančno pomočjo mednarodne potrošniške organizacije Consumers International, ki je letošnji svetovni dan potrošnikov, 15. marec, namenila ravno ozaveščanju potrošnikov o pravicah, ki jih imajo kot uporabniki telefonov.

 

Trije zlati nasveti
1.  Nikoli ne vpisujte telefonske številke v kakršen koli obrazec, objavljen v časopisu ali na spletu.
2.  Če z neznane številke dobite SMS-sporočilo, v katerem vas vabijo, da s potrditvijo pridobite kodo za nagradno igro ali kakšno podobno "nagrado", ne odgovarjajte nanj.
3.  Če ste se nehote in nevede že včlanili v SMS-klub in ste zato dobili sporočilo s sumljivo vsebino (dodatna koda, vabilo k ogledu nekaterih spletnih mest ...), odgovorite nanj z besedo "STOP" in s tem ne boste več član kluba.

 

Odrešilni "STOP"
Če ste se nehote včlanili v SMS-klub, ni treba čakati na prvi račun, ko boste jezno ugotovili, da boste morali plačali še za dodatno storitev, ki je po navadi označena z imenom ponudnika. Takoj, ko začnete dobivati prva nenavadna sporočila, se lahko z besedico "STOP" odjavite in sporočil ne bo več.

 

Vir: http://www.zps.si/, Avtor: Boštjan Okorn

 

Objavljeno v Nasveti
ponedeljek, 03 marec 2014 09:17

Ko se podira javni zdravstveni sistem

Zdravstvena komisija je ena od najbolj aktivnih komisij v naši zvezi. Sestavljajo jo priznani slovenski ustvarjalci zdravstvenega sistema, ki je bil dostopen vsem prebivalcem in je pripomogel k temu, da je bila Slovenija po zdravstvenih kazalcih zelo blizu najbolj razvitim. Martin Toth, Francka Ćetković, Dunja Obersnel Kveder, Nevenka Lekše, Aleksander Doplihar, Majda Lesničar in Silva Gorjup, ki se jim je letos pridružila še Andreja Peternelj, so imena, ki jih dobro pozna slovenska zdravstvena javnost. Tako je ekipa po vodstvom Martina Totha že pripravila zakon o dolgotrajni negi, pa zakon o zdravstveni dejavnosti ter s številnimi stališči in mnenji je seznanjala ministrstvo za zdravje in javnost. Ko je odstopil zadnji minister za zdravstvo, smo poiskali odlično kandidatko za ministrico in jo predstavili Karlu Erjavcu in predsednici vlade. Karlu Erjavcu smo, ko je omenil, da bo DESUS vrnil resor ministrstva za zdravje, povedali, da je ta resor izjemno pomemben za starejše in da ga ne sme prepustiti liberalni srenji, kjer imajo vse vajeti v svojih rokah štirje lobiji (farmacevtska podjetja, zdravniki, zavarovalnice in prodajalci opreme), in tako že dvajset let zapravljajo denar, ki ga zberemo za zdravstveno varstvo.

Ko je odstopil zadnji minister za zdravstvo, smo poiskali odlično kandidatko za ministrico in jo predstavili Karlu Erjavcu in predsednici vlade. Karlu Erjavcu smo, ko je omenil, da bo DESUS vrnil resor ministrstva za zdravje, povedali, da je ta resor izjemno pomemben za starejše in da ga ne sme prepustiti liberalni srenji, kjer imajo vse vajeti v svojih rokah štirje lobiji (farmacevtska podjetja, zdravniki, zavarovalnice in prodajalci opreme), in tako že dvajset let zapravljajo denar, ki ga zberemo za zdravstveno varstvo.

Ko je pred dnevi je naša članica v Mariboru nenadoma opazila spremembo vida, kar bi lahko nakazovala krvavitev v očesu, je takoj šla k okulistu. Do medicinskega osebja pa sploh ni prišla. Uradnica jo je naročila na pregled čez 6 mesecev, »če pa plača 80 evrov, pa lahko pride že ta ponedeljek«. Ko sem to omenila znanki, upokojeni okulistki in ji povedala simptome, se je zgrozila, da ženske ni nihče pogledal. Koliko upokojencev pa ima 80 evrov, ki jih lahko takoj porabi za okulista? In kako draga bo za državo znanka, če oslepi in če se sploh ne spuščamo v to, kaj bi to pomenilo zanjo in za njeno družino? Ali pa bo liberalna srenja, ki vodi slovensko državo, odpravila tudi dodatek za pomoč in postrežbo?

DeSUS se je resorju odpovedal. Liberalna zdravniška srenja je že predstavila svojo vizijo razvoja slovenskega zdravstva, ki pomeni razpad javnega zdravstvenega sistema. Predsednica vlade je imenovala strateški svet za področje zdravstva, v katerem pa ni niti enega predstavnika uporabnikov. Komu pa je namenjen zdravstveni sistem - prebivalstvu ali izvajalcem? Kdo mora imeti odločilno besedo pri odločanju o tem, kakšen zdravstveni sistem bomo imeli? Bomo res tudi to pogoltnili brez besed, ker smo tako ali tako stari, ker odhajamo, ker nam je težko porabiti po dve uri na 5 tednov in obiskati najbližjega poslanca? Bomo naše otroke in vnuke res prepustili brezobzirnim dobičkarjem, ki ne poznajo ne etike ne medsebojne solidarnosti in ki grobo kršijo Hipokratovo prisego?

Kot že tolikokrat vnovič poudarjam: edino orodje, ki ga ima na voljo prebivalstvo, so poslanci državnega zbora. Če hočemo kaj doseči, moramo nujno razbiti strankarsko disciplino poslancev, in sicer tako, da jih vsak teden množično obiskujemo, jim pripovedujemo zgodbe, s katerimi se srečujemo, in jim množično sporočamo zahteve za obnovo javnega zdravstva, dostopnega vsem prebivalcem Slovenije. Večina poslancev želi v parlamentu uveljavljati interese svoje volilne baze in brez naše množične pomoči ne morejo presekati strankarske discipline, ki jo zahtevajo vrhovi strank, za katerimi stoji slovenski liberalni kapital.

Mi, strokovnjaki v vrhu ZDUS, smo svoje storili, zdaj je vrsta na vas, članih naše velike organizacije, da nam pomagate. Brez množičnega pritiska na poslance ne bomo naredili nič.

Vlada se je na današnji seji seznanila z ustanovitvijo strateškega sveta za vprašanja na področju zdravstva, v katerega so bili za štiri leta imenovani Darko Jazbec, dr. med., predsednik sveta, prim. Andrej Možina, dr. med., dr. Erik Brecelj, dr. med., Igor Muževič, dr. med., doc. dr. Valentina Prevolnik Rupel ter izredni prof. dr. Bojana Beović, dr. med. Naloga sveta je svetovati predsednici vlade o strategiji razvoja zdravstvenega varstva v Sloveniji, organizacije sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji in o določitvi prioritet primarne, sekundarne in terciarne ravni zdravstvene dejavnosti ter vodenja javnozdravstvenih zavodov, o reševanja likvidnostnih težav izvajalcev zdravstvene dejavnosti in zdravstvenih storitev, o prestrukturiranju vodenja in upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, o stabilizacijskih ukrepih' za vzdržen javnozdravstveni sistem, o uvajanja sprememb zakonodaje na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, o ureditvi področja dolgotrajne oskrbe z medsektorskim povezovanjem, o prednostnih ukrepih za izboljšanje zdravja populacije na področju javnega zdravja, o razvojnih vprašanjih sekundarnega zdravstvenega varstva in specializacije bolnišnic, o povezovanja izvajalcev zdravstvene dejavnosti z drugimi deležniki pri zagotavljanju ugodnih pogojev za uresničevanje čezmejnega zdravstvenega varstva in o »uvozu« zdravstvenih storitev ter drugih zdravstveno-razvojnih vprašanj nacionalnega pomena zdravstvenega varstva.

Analitične in informacijske podlage za delo sveta bodo zagotavljali njegovi člani, Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Statistični urad Republike Slovenije in zunanji strokovnjaki, ki so povabljeni k pripravi strokovnih gradiv. Za obravnavo posameznih vprašanj lahko svet oblikuje tudi tematske delovne skupine, sestavljene iz članov sveta in drugih strokovnjakov.

mateja kožuh novak

Mateja Kožuh Novak

Vir: http://www.zdus-zveza.si/

Objavljeno v Novice
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework