Zelje

Izvor gojenega zelja je neznan, ve se le, da ga gojijo že stoletja in da so ga že stari zeliščarji zelo cenili.

Zelje vsebuje pravo bogastvo mineralnih snovi in vitaminov. Največ vsebuje kalija, železa, magnezija, žvepla in bakra. Majhne količine natrija ter ugodno razmerje med kalcijem in fosforjem pa zagotavljajo kar največji izkoristek kalcija v organizmu. Vsebuje tudi precej vitamina C, vitamina B1 in U, karotena (provitamina A), PP in K, bogato pa je tudi z različnimi fermenti.

Vsebuje pa tudi veliko vode in vlaknin, zato nam daje občutek sitosti, zato je dobrodošel pomočnik pri hujšanju. Blagodejno deluje tudi na žlezo ščitnico, povečuje spolno aktivnost in nastajanje barvil v laseh, ter koži. Pomirja živčevje, izboljšuje možganske sposobnosti, pospešuje celično rast, krepi imunski sistem, pospešuje presnovo ogljikovih hidratov in pomaga pri vnetju dlesni in ustne sluznice. Lajša tudi tegobe zaradi motenj črevesne flore in pomaga pri zdravljenju črevesnega raka.

Zelena gomoljna

Zelena izvira iz Sredozemlja.

Zaradi visoke vsebnosti kalija zelena spodbuja odvajanje vode.
Zelena je bogata z minerali: kalijem, natrijem, kalcijem, fosforjem, manganom, magnezijem, žveplom, železom, jodom in bakrom. Med vitamini ima veliko vitamina C (predvsem v listih), B 1 in B 2, karotena in vitamina E. Zelo veliko ima tudi eteričnega olja. Zdravilno deluje na vse organe, povezane z izločanjem vode, povečuje tudi spolno moč.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Navadna zelena

Navádna zélena (znanstveno ime Apium graveolens) je rastlina iz družine kobulnic (Apiaceae). Zelo podobna je peteršilju, vsebuje pa nekaj manj vitaminov. Zaradi aromatičnih snovi z zelo prijetnim vonjem in okusom jo uporabljamo v kuhinji. Zeleno se po navadi shrani v hladen prostor, pogosto se jo zakoplje v čist, suh pesek, da ostane sveža. Razlikujemo stebelno, gomoljasto in belušno zeleno.

Rdeča redkvica

Redkvica sodi med zelo stare vrtnine, zapise o redkvi so našli že med rimskimi izkopaninami.

Redkvica vsebuje veliko rudnin, železo, silicij, selen, nekaj vitaminov in nekaj antioksidantov. Še več teh sestavin je v listih, zato je iz njih vredno stiskati sok in ga piti.

Iz Wikipedije

Redkvica oz. vrtna redkev (znanstveno ime Raphanus sativus) je užitni koren zelenjave iz družine križnice (Brassicaceae), ki je bila udomačena v Evropi še v pred-rimskih časih. Redkev je številna sorta, ki se razlikuje v velikosti, barvi in trajanju potrebnega časa pridelave. Nekatere vrste so gojene za semena, druge pa za pridelavo olja.
V širšem smislu lahko redkev razdelimo v štiri glavne vrste: poletne, jesenske, zimske in spomladanske. Uspevajo v različnih oblikah (okrogle ali podolgovate korenine), barvah (rdeče, roza, bele, sive, črne ali rumene) in velikostih.
Redkvice vsebujejo dosti askorbinske kisline, folne kisline in kalija. So dober vir vitamina B6, riboflavina, magnezija, bakra in kalcija.

Poglejte tudi naš SETVENI KOLEDAR

setveni-koledar

Rdeča pesa

Rdeča pesa izvira iz Azije in vzhodnega Sredozemlja.

Rdeča pesa je cenjena kot zelenjava, ki na splošno krepi organizem, spodbuja apetit in pospešuje izločanje žolča. Zaradi visoke vsebnosti železa spodbuja nastajanje krvi in delovanje dihalnih encimov. Uživanje rdeče pese se priporoča tudi kot preventiva proti prehladnim obolenjem in infekcijam z gripo. Poleg tega se v rdeči pesi skladišči nitrat, zato je priporočljivo, da jo pripravljamo skupaj z živili, ki vsebujejo vitamin C. Uživanje rdeče pese ni priporočljivo za ljudi, ki so nagnjeni k žolčnim kamnom, saj vsebuje tudi oksalno kislino, ki, kot je znano, veže minerale kot je kalcij.

Rdečo peso so poznali že stari Grki in Rimljani, vendar so jo gojili zaradi listov, ne zaradi odebeljenega gomolja v zemlji. Ta se je pojavil šele v 15. oz. 16. stoletju. Vsebuje sladkor, beljakovine, maščobe, kalcij, magnezij, kalij, fosfor, natrij, železo, žveplo, jod, provitamin A ter vitamina B in C. Rdeči antocian, ki je v listih in gomolju pese, preprečuje nastanek tumorjev. Vsebuje tudi aminokisline aspargin, glutamin in betain, ki zmanjšujejo količino holesterola v krvi. Vsebuje tudi zelo redke minerale rubidij, cezij, stroncij in kobalt. Slednji je pomemben pri nastajanju vitamina B 12, ki sodeluje pri nastajanju krvnih telesc. Zato je rdeča pesa, predvsem njen sok, pomemben za vse slabokrvne.

Radič

Radič izvira iz Evrope, prednje Azije in iz Severne Afrike.

Radič je sorodnik cikorije in endivije. Zaradi svojega prijetnega, intenzivnega okusa in dekorativne rdečebele barve listov je vsestransko priljubljena solatnica.
Vsebuje karotin, vitamin B1, B2, vitamin C, železo, fosfor, kalcij, magnezij in kalij. Grenčična snov intibin, ki se nahaja v belih rebrih listov in daje radiču njegov močan trpko-grenek okus, je zelo cenjena kot grenčica in spodbuja prebavo.

Poglejte tudi naš SETVENI KOLEDAR

setveni-koledar

Ohrovt

Ohrovt kot večina vrst zelja izvira iz Sredozemlja.

Vse vrste zelja predstavljajo izredno zdravo zelenjavo. Ohrovt vsebuje veliko askorbigena, ki se med kuhanjem cepi in sprošča vitamin C in pa vitamine: E, B6 in K, veliko folne kisline ter kalij, kalcij in železo. Zaradi visoke vsebnosti vitamina C pomembno prispeva h krepitvi imunskega sistema in obrambnih mehanizmov organizma.

Poglejte tudi naš SETVENI KOLEDAR

setveni-koledar

Lubenice

Lubenice (znanstveno ime Citrullus lanatus) domnevno izvirajo iz Indije, po nekaterih teorijah pa iz tropskih predelov Afrike.

Lubenica je primerna za zaužitje, kadar prijetno diši, pri cvetnem nastavku je mehka na pritisk, če pa nanjo potrkamo, votlo zadoni. V Evropi lubenic pred 13. stoletjem nismo poznali. Največja odlika lubenic je osvežilni okus v poletni vročini. Vsebujejo veliko vode, vitamine B in C, karotin, kalcij, železo, fosfor, kalij in magnezij.

Lubenice so veliki okrogli ali ovalni sadeži, ki lahko tehtajo do 12 kg. Izberemo relativno težke lubenice s čvrsto lupino in enakomerno barvo.

Poglejte tudi naš SETVENI KOLEDAR

setveni-koledar

Kolerabica

Kolerabica je ena najmlajših članic iz družine kapusnic.

Kolerabico, ki je ena najmlajših članic družine kapusnic, precej uporabljajo v Srednji Evropi, Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji in Belgiji. Gomolj kolerabice vsebuje večino pomembnih vitaminov, razen vitamina H in E in večino mineralnih snovi, razen žvepla, cinka, fluora in kobalta. 

Poglejte tudi naš SETVENI KOLEDAR

setveni-koledar

Koleraba

Koleraba izvira iz severnoevropskih in sredozemskih obmorskih krajev.

Koleraba vsebuje veliko ogljikovih hidratov in zmerno količino vitaminov, razen vitamina C, ki ga ima skoraj toliko kot limona. V jesenskem in zimskem času koleraba pomaga pri čiščenju dihalnih poti in jih ščiti pred okužbami.

Poglejte tudi naš SETVENI KOLEDAR

setveni-koledar

Grah

Grah je že zelo stara vrtnina.

Poznamo vsaj 80 različnih sort graha. Pri nas je najbolj priljubljen grah mozgovec z majhnimi, nagubanimi, skoraj oglatimi zrnci. Naš vrtni grah je potomec divjega graha, ki izvira iz vzhodnega Sredozemlja ter prednje in osrednje Azije. Vsebuje najvišji delež beljakovin od vrtne zelenjave in vsaj trikrat več balastnih snovi kot beluši. Bogat je s kalijem, magnezijem, železom in vitamini: B1, B2, niacinom in folno kislino. Poznamo vsaj 80 različnih sort graha.
Grah (znanstveno ime Pisum sativum) je druga najpomembnejša stročnica, ki se uporablja v prehrani prebivalstva. Uporablja se lahko svež v obliki solat ali kuhan, podobno kot fižol. Od fižola se razlikuje po barvi in obliki zrna, zrno je okrogle oblike. Zgodovinsko je grah starejšega izvora kot fižol, arheologi menijo da je bil poznan pred več kot 2000 leti v prehrani ljudi in da je njegova domovina Azija. Obstaja mnogo vrst graha, pri nas pa je najbolj cenjen veliki rumeni grah, ki ima zelo tanko kožico in veliki zeleni grah imenovan tudi »sladki« ali »cukrar«, ki je zelo primeren za konzerviranje oziroma vlaganje v kozarce. Grah vsebuje precej hranilnih snovi in veliko vitamina A ter kompletno skupino vitaminov B. Vsebuje tudi pomembne minerale, železo, fosfor, kalcij in še nekaj drugih. Vsakodnevno se v prehrani uporablja veliko in to v podobnih količinah kot fižol. Pri shranjevanju graha je pomembno, da pravočasno opazimo njegovega pogostega škodljivca grahovega žužka, ki lahko naredi veliko škodo.

Poglejte tudi naš SETVENI KOLEDAR

setveni-koledar

Naroči se na ta RSS
Pretežno oblačno

12°C

Ljubljana

Pretežno oblačno

Vlažnost: 72%

Veter: 11.27 km/h

  • Pretežno oblačno
    24 Okt 2014 15°C 7°C
  • AM Clouds/PM Sun
    25 Okt 2014 12°C 6°C