Zadnje novice
Ste pripravljeni na potres?

Na Upravi RS za zaščito in reševanje (URSZR) pravijo, da se na potres najbolje pripravimo tako, da se podučimo o tem, kako zavarujemo sebe, svojo družino in imetje.

Pomembno je, da že prej določimo mesto, kjer se bomo z družinskimi člani po potresu sestali. Med samim potresom je treba najti varno mesto. V stavbah so varna mesta pod trdnimi mizami, med podboji vrat, če so v nosilni steni in ob notranjih nosilnih stenah. Izogibajte pa se zunanjim in predelnim stenam, dimnikom iz opeke, večjim steklenim površinam, velikim omaram in mestom, od koder lahko padejo stropna razsvetljava in težki predmeti.

 

POTRES - PRIPOROČILA IN NAVODILA ZA PREBIVALCE

 

PRED POTRESOM

 

Poučite se:

 

  • o tem, da Slovenija leži na potresno nevarnem območju;

  • o tem, kako lahko zavarujete sebe, svojo družino in imetje pred potresi;

  • poučite družinske člane o tem, kako ravnati med potresom in po njem;

  • z družinskimi člani določite mesta, kjer se boste sestali po potresu, če dostop do doma ne bo mogoč in boste med potresom ločeni;

  • na karti potresne intenzitete preverite, kakšne učinke potresov lahko pričakujete na območju, na katerem živite.

 

Poskrbite za varnost stavbe:

 

  • najboljšo zaščito med potresom omogoča stavba, ki je bila zgrajena po načelih potresno odporne gradnje. S tako gradnjo se zmanjša škoda na stavbah in preprečijo žrtve;

  • preverite, ali je stavba, v kateri prebivate, potresno odporno grajena;

  • redno pregledujte in vzdržujte stavbo v kateri bivate. Z deli oziroma posegi, ki jih na stavbi izvajate, ne zmanjšujte njene potresne odpornosti. Strokovnjak naj popravi razpoke v stropu, stenah ali temeljih;

  • poskrbite, da bodo električni kabli ter plinske cevi in napeljave brezhibni. Uhajanje plina lahko povzroči eksplozije in požare med in po potresu;

  • preverite streho in če je treba pritrdite strešnike;

  • pritrdite anteno.

 

Določite varna mesta:

 

Doma, v šoli, na delovnem mestu oziroma v stavbah, v katerih se najpogosteje nahajate, določite varna mesta. Varno mesto je tisto, ki ga ob nevarnosti hitro in varno dosežete. 

 

Varna mesta v stavbah so:

 

  • pod trdnimi mizami,

  • med podboji vrat, če so v nosilni steni,

  • ob notranjih nosilnih stenah.

 

Mesta v stavbah, ki se jih je treba ob potresu izogibati, so:

 

  • zunanje in predelne stene,

  • dimniki iz opeke,

  • večje steklene površine (okna, ogledala, steklene omare, police s steklenimi predmeti, ipd.),

  • velike omare,

  • mesta, od koder lahko padejo stropna razvestljava in težki predmeti.

 

Mesta na prostem, ki se jih je treba ob potresu izogibati, so:

 

  • stavbe,

  • zidovi,

  • drevesa,

  • telefonska in električna napeljava,

  • ulična razsvetljava,

  • prometna signalizacija,

  • daljnovodi,

  • nadvozi, podvozi, mostovi, predori,

  • rečne brežine, morska obala, predeli pod klifi,

  • strma pobočja, robovi previsnih sten ipd.

 

Poskrbite za varnost v domu:

 

  • omare pritrdite na steno;

  • onemogočite premikanje omaric in predmetov na koleščkih;

  • velike in težke predmete ter predmete, ki se lahko razbijejo ali zlomijo, postavite na nižje police;

  • nad ležišča in mesta, kjer sedite, ne obešajte slik, ogledal ter drugih težkih ali ostrih predmetov;

  • postelje odmaknite od oken, predelnih sten in visokega pohištva, ne postavljajte jih pod težke lestence;

  • pritrdite cvetlična korita in lončke z rožami na zunanjih okenskih policah, balkonih ali terasah;

  • nezavarovane prosto stoječe plinske naprave (štedilnike, kotle, peči in grelnike) na plinovodno napeljavo stavbe povežete z gibkimi dovodnimi cevmi, daljšimi od najmanjše dolžine, potrebne za priklop;

  • plinske jeklenke namestite tako, da ne bo moglo priti do poškodbe ali pretrganja gibke dovodne cevi;

  • zavarujete prosto stoječe peči, da se med potresom ne bodo prevrnili in povzročili požara;

  • prosto stoječe grelnike in zalogovnike tople vode namestite ob nosilne stene in jih nanje ustrezno pritrdite;

  • v bližino vrat in na hodnike ne postavljajte škatel in omar, ki bi se ob potresu lahko prevrnile in onemogočile izhod iz stavbe;

  • lahko vnetljive tekočine ter strupene snovi (strupe za škodljivce, pesticide, močna čistila ipd.) hranite v prvotni embalaži, če je mogoče na nižjih policah zunaj stavb in vozil;

  • vredne stvari hranite v trdnih in negorljivih škatlah.

 

 

 

Poskrbite za nujno opremo:

 

Ob močnejšem potresu se lahko zgodi, da:

 

  • ne bo zagotovljena preskrba z elektriko in zemeljskim plinom;

  • bo motena oskrba z vodo oziroma voda ne bo pitna;

  • bo poškodovan in zaradi tega neuporaben kanalizacijski sistem;

  • sistem ogrevanja, ki ga običajno uporabljate, ne bo deloval ali ne bo varen za uporabo;

  • stacionarni in mobilni telefoni ter internet ne bodo delovali ...

 

Pomembno je, da si pripravite:

 

  • zadostno zalogo vode (vodo v plastenkah, dodatno tudi sredstva za razkuževanje vode;

  • stalno zalogo hrane za izredne razmere), odpirač za konzerve, (v zalogi naj bodo pripravljene jedi, ki jih ni treba kuhati). Če imate alergijo ali dieto, to upoštevajte pri pripravi zaloge, upoštevajte posebne potrebe dojenčkov, starejših in bolnikov. Poskrbite tudi za zalogo hrane in vode za domače živali);

  • zdravila (še posebej tista, ki jih redno jemljete) in opremo za prvo pomoč;

  • higienske pripomočke;

  • plinski kuhalnik, odpirač za pločevinke, žepni nož;

  • trpežne pohodne čevlje, topla oblačila in odeje;

  • baterijski radijski sprejemnik in baterijsko svetilko z rezervnimi baterijskimi vložki;

  • drugo, kar menite, da bi potrebovali.

 

Osebna kontaktna kartica, ICE številka, obrazec gospodinjstva v primeru naravnih in drugih nesreč

 

Za vse družinske člane izpolnite osebne kontaktne kartice. Vsak član naj ima svojo kartico vedno pri sebi. Obrazec osebne kontaktne kartice najdete v zgibanki.

 

V svoj mobilni telefon vpišite oznako ICE (In Case of Emergency) k telefonski številki osebe, ki jo je treba obvestiti, če se vam kaj zgodi.

 

Izpolnite tudi obrazec gospodinjstva v primeru naravnih in drugih nesreč. Priporočljivo je, da obrazec hranite skupaj s fotokopijami pomembnejših dokumentov v trdni in negorljivi škatli.

 

MED POTRESOM

 

Med potresom ostanite mirni! Takoj prekinite svoje dejavnosti, poglejte naokrog, hitro presodite razmere in ustrezno ukrepajte. Med potresom ne tecite iz stavbe! Ne uporabljajte dvigala ali stopnic in ne skačite skozi okna!

 

Doma, v pisarni ali šoli:

 

  • ostanite v prostoru, v katerem ste;

  • oddaljite se od oken in drugih steklenih površin;

  • poiščite zaklon pod masivnimi mizami in klopmi, šolskimi mizami ali med podboji vrat v nosilnih stenah, če takih možnosti nimate, pa v kotu ob notranjih nosilnih stenah prostora, zaščitite si glavo;

  • na hodnikih se stisnite k notranjim nosilnim stenam in si zaščitite glavo;

  • če ste v postelji, ki stoji na varnem mestu, v njej tudi ostanite, glavo si pokrijte z blazino.

 

 

V objektih, v katerih se zadržuje veliko ljudi:

 

  • ostanite mirni, ne pridružite se paničnim ljudem;

  • ne prerivajte se proti izhodnim vratom, počakajte, da potres mine in šele nato umirjeno zapustite objekt;

  • če med potresom sedite, do konca tresenja ostanite na svojem sedežu in si zaščitite glavo;

  • če ne sedite, si zaščitite glavo in se odmaknite od velikih steklenih površin, električnih naprav (prodajnih avtomatov, bankomatov, električnih kablov ipd.), polic s predmeti, ki lahko padejo, in velikih stvari, ki se lahko prevrnejo.

 

Na invalidskem vozičku:

 

  • umaknite se na varno mesto, zablokirajte kolesa in si zaščitite glavo.

 

V dvigalu:

 

  • če ste med potresom v dvigalu in se to ne ustavi samodejno, takoj pritisnite tipko naslednjega nadstropja oziroma tipke vseh nadstropij;

  • ko se vrata dvigala odprejo, previdno izstopite, na bližnjem varnem mestu počakajte do konca tresenja, nato pa umirjeno po stopnicah zapustite stavbo;

  • če se vrata dvigala ne odprejo, jih ne poskušajte odpreti na silo. Z namenskim gumbom v kabini opozorite nase servisno službo.

 

Na prostem:

 

  • pojdite na odprt prostor, proč od stavb, bregov rek in jezer, vodnih pregrad, dreves, prometnih znakov in reklamnih panojev, semaforjev, svetilk javne razsvetljave, električnih žic, daljnovodov ter drugih napeljav ipd.;

  • če se na strnjeno pozidanem območju ne morete oddaljiti od stavb, poiščite v bližnjih vratnih odprtinah zaščito pred padajočimi predmeti (strešniki, deli dimnikov, ometa, cvetličnimi koriti in lončki, razbitim steklom ipd.) in si zavarujte glavo.

 

 

V gorah, na strmih pobočjih ali v njihovi bližini:

 

  • se ne približujte robovom previsnih sten, bodite pozorni na morebitno padanje skal, trganje skalnih podorov, na možnost plazov, udorov, ipd.

 

V avtomobilu, na vlaku ali v avtobusu:

 

  • na odprtem prostoru upočasnite vožnjo, varno zapeljite ob rob vozišča in ustavite na kraju, ne boste zmanjšali pretočnosti prometnice, v avtomobilu počakajte do konca potresa;

  • avtomobila ne ustavljajte v predorih in podvozih, na nadvozih ali mostovih oziroma v njihovi neposredni bližini;

  • izogibajte se električnim žicam in daljnovodom, velikim označevalnim tablam, stavbam in drugim stvarem, ki bi se lahko podrle;

  • če morate zapustiti avtomobil, ga umaknite z vozišča in na vidnem mestu pustite vaše podatke;

  • če med vožnjo na vlaku ali v avtobusu stojite, se trdno primite, da ne padete, če sedite, se zavarujte pred padajočimi predmeti. Bodite pripravljeni tudi na možnost nenadne ustavitve vozila.

 

PO POTRESU

 

Ostanite mirni!
Potresu lahko sledijo tudi močnejši popotresni sunki.Ob njih ravnajte enako kot ob potresu.

 

Če ste ujeti v ruševinah:

 

  • ostanite mirni, skušajte ugotoviti, od kod prihaja zrak;

  • če se praši, uporabite priročno zaščitno sredstvo (robec, krpo, del oblačila) in si z njim prekrijte usta in nos;

  • če niste poškodovani, skušajte odstranjevati ruševine v smeri, s katere prihaja zrak, pri tem varčujte s svojimi močmi;

  • če ruševin ne morete odstraniti in ste poškodovani, se premikajte čim manj, da ne boste dvigovali prahu. V enakomernih presledkih udarjajte s predmetom po kovinski napeljavi ali zidu;

  • če imate pri sebi mobilni telefon, ga uporabite, čeprav ni nujno, da bodo po potresu telefonska omrežja delovala. Občasno ga ugašajte in skušajte čim dlje ohraniti energijo baterije.

 

 

Če ste nepoškodovani in niste ujeti v ruševinah:

 

  • pomagajte sebi, svojim bližjim in tistim, ki potrebujejo posebno pomoč;

  • če zaznate vonj po plinu, poskusite odpriti okna;

  • po potresu lahko tudi zagori! Poskrbite za varnostne ukrepe, da ne pride do požara. Če zagori, poskušajte pogasiti ogenj, sicer pokličite številko za klic v sili 112;

  • uporabljajte baterijske svetilke ali kemične svetilne palice, ne prižigajte vžigalic, sveč in ne uporabljajte odprtega ognja;

  • ne kadite;

  • izklopite vse plinske in električne naprave ter vire gretja, katerih delovanje bi lahko povzročilo požar ali eksplozijo;

  • zaprite glavni ventil plinovodne napeljave ter izklopite glavno stikalo električnega omrežja;

  • zaprite glavni ventil vodovodnega omrežja stavbe, saj je lahko po potresu voda zaradi poškodb cevi zunanjega vodovodnega omrežja onesnažena;

  • skušajte očistiti ostanke razlitih nevarnih snovi (čistil in kemikalij, razredčil, bencina ipd.); ob možnostih zastrupitve obvestite pristojne organe in zapustite nevarno območje;

  • poškodovano stavbo zapustite po najvarnejši poti, s seboj vzemite najnujnejšo obleko, dokumente, denar in nujna zdravila;

  • če ste bili med potresom ločeni od najbližjih, vzpostavite stik z njimi;

  • poskrbite za domače živali.

 

Preglejte stanje vaše stavbe in poškodbe na njej:

 

  • če že od zunaj opazite, da je konstrukcija stavbe poškodovana, v stavbo ne vstopajte, temveč počakajte na oceno usposobljenih strokovnih ekip;

  • če poškodbe konstrukcije stavbe od zunaj niso opazne, v stavbo vstopite zelo previdno, previdni bodite tudi pri preverjanju stanja v notranjosti;

  • za gibanje po stavbi se zaradi črepinj, razbitin in drugega porušenega materiala ter nevarnih predmetov primerno obujte;

  • poskrbite za strokovni pregled vodovodne, kanalizacijske, plinske in električne napeljave ter dimnika in drugega, če je treba;

  • fotografirajte poškodbe stavbe, opreme in predmetov za prijavo škodnega primera.

 

 

Če se po potresu nahajate:

 

V avtomobilu:

 

  • poslušajte radio in prometna poročila, saj obstaja verjetnost, da je cestna infrastruktura poškodovana,

  • če po potresu cestišče ni poškodovano, nadaljujte pot. Izogibajte se nadvozov, podvozov, predorov in mostov,

  • če po potresu z avtomobilom poti ne morete nadaljevati, umaknite avtomobil na varen kraj in na vidnem mestu pustite vaše podatke.

 

V gorah:

 

  • pazite na morebitno padanje skal in trganje skalnih podorov,

  • bodite pozorni na možnost plazov, udorov, zlasti na strmih pobočjih.

 

Na obalah jezer, vodotokov in morja:

 

  • ne približujte se obali, saj se lahko brežina vdre oziroma zdrsne;

  • izogibajte se predelov pod klifi,

  • vodne pregrade so lahko poškodovane, zato se ne zadržujte v njihovi bližini.

 

Ob evakuaciji:

 

Po močnejšem potresu so lahko stavbe tako poškodovane, da niso primerne za bivanje, zato se izvede evakuacija. Ob evakuaciji upoštevajte ukrepe in navodila. S seboj vzemite le najnujnejše (obleko, higienske pripomočke, dokumente, denar, zdravila). Poskrbite za domače živali. Ko boste na varnem, sorodnikom sporočite, kje ste.

 

Življenje po potresu:

 

  • spremljajte navodila v sredstvih obveščanja;

  • upoštevajte ukrepe in navodila pristojnih organov in služb;

  • pričakujete lahko motnje pri oskrbi s pitno vodo, zato je treba vodo pred uporabo prekuhati ali drugače razkužiti. Če je mogoče, se oskrbite z vodo iz plastenk (Kako zagotoviti varno pitno vodo);

  • racionalno uporabite živila, najprej porabite hitro pokvarljiva, šele nato živila iz zaloge za izredne razmere.

Vir: http://www.sos112.si/http://www.24ur.com/

- Sreda, 23 April 2014 14:21
Cepljenje v tretjem življenskem obdobju

V zadnjem tednu aprila (24.−30. april 2014) po celem svetu obeležujemo Svetovni teden cepljenja, ki letos poteka pod globalnim geslom “Cepimo se za zdravo prihodnost”. Za evropsko geslo letošnje obeležitve je Svetovna zdravstvene organizacija izbrala slogan “Cepljenje za vse življenje”, s katerim želimo opozoriti na pomen cepljenja v vseh življenjskih obdobjih. Obeleževanje pomeni priložnost za povečanje ozaveščenosti o pomenu cepljenja in poudarjanje pomembnosti tega preventivnega ukrepa, ki dokazano rešuje življenja. Na  Nacionalnem institutu za javno zdravje (NIJZ) priporočajo pravočasno cepljenje proti nalezljivim boleznim in  svetujejo, da svojega  zdravnika povprašamo, katera cepljenja nam priporoča, da  s tem zaščitimo sebe in svojo družino.

 

 

CEPLJENJE V 3. ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU

V vseh življenjskih obdobjih je preventiva zelo pomembna. Tudi v tretjem življenjskem obdobju je potrebno misliti na preventivo, katere pomemben del je cepljenje, ki prispeva k zmanjševanju obolevnosti in ohranjanju dobrega zdravja. Cepiva s katerimi cepimo so zelo varna. V tem obdobju so posebej priporočljiva cepljenja proti gripi, pnevmokoknim okužbam, tetanusu in klopnemu meningoencefalitisu.

 

 

 

 CEPLJENJE PROTI GRIPI

 

Gripa je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Pri nas se pojavlja predvsem v zimskih mesecih. Po ocenah v Sloveniji vsako leto zboli za gripo več kot pet odstotkov prebivalstva. Povzročitelj gripe, virus influence, se prenaša s kužnimi kapljicami, kihanjem in kašljanjem in prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo. Zbolimo približno 1-3 dni po okužbi. Nenadoma se pojavijo visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Bolezenske težave trajajo običajno 2 do 7 dni. Gripa je nevarna zaradi zapletov, ki ogrožajo predvsem starejše ljudi in kronične bolnike, saj  lahko povzroči poslabšanje kronične bolezni ali celo smrt.

 

Najučinkoviteje se pred gripo zavarujemo s cepljenjem. Cepimo se vsako leto, pred začetkom sezone gripe. Pri nas s cepljenjem običajno pričnemo v oktobru ali novembru. Zaščita se pojavi šele dva tedna po cepljenju. Cepljenje je smiselno za vse prebivalce, da pred boleznijo zavarujejo sebe in svoje bližnje. Posebej pa je priporočljivo za osebe, ki jih bolezen še posebej ogroža, kot so starejši od 65 let in bolniki s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, diabetiki, osebe z imunsko pomanjkljivostjo, osebe zdravljene s kemoterapijo ali radioterapijo, bolniki z rakom ter oskrbovanci domov za starejše.

 

Cepljenje poteka pri izbranih zdravnikih v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter na Območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (OE NIJZ). Kroničnim bolnikom in osebam starejšim od 65 let, stroške cepiva proti gripi krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

 

 

 

CEPLJENJE PROTI PNEVMOKOKNIM OKUŽBAM

 

Pnevmokok je bakterija, ki povzroča predvsem okužbe dihal in je eden najbolj pogostih povzročiteljev pljučnice. Poleg pljučnice lahko povzročajo tudi resne okužbe kot so okužba krvi ali bakteriemija in vnetje možganov ali meningitis. Okužbe s pnevmokokom se pojavljajo pozimi in zgodaj spomladi. Pnevmokok se med ljudmi prenaša s kužnimi kapljicami, ki nastanejo ob kihanju in kašljanju. Kmalu po okužbi s pnevmokokom (v enem do treh dneh) lahko zbolimo s povišano temperaturo, mrazenjem ali mrzlico in kašljem. Ob obsežni pljučnici se pojavi bolečina v prsnem košu, gnojav ali celo krvavkast izmeček ob kašlju in občutek pomanjkanja zraka. Če je zdravljenje hitro in uspešno, nastopi izboljšanje v nekaj dneh. Pri ljudeh z oslabelim imunskim sistemom, kronično boleznijo dihal ali pri starejših, je lahko potek pljučnice dolgotrajen in zapleten kljub vsem prejetim zdravilom.

 

Pred resnimi pnevmokoknimi okužbami, ki se lahko celo neugodno iztečejo, se lahko zavarujemo s cepljenjem. Cepljenje priporočamo vsem, ki jih pnevmokokne okužbe bolj ogrožajo: osebam starejšim od 65 let, bolnikom s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, z nekaterimi boleznimi krvi ali krvnih organov, za diabetike, osebe z imunsko pomanjkljivostjo, zdravljene s kemoterapijo ali radioterapijo, bolnike z rakom, za osebe brez vranice in za osebe po presaditvi kostnega mozga ali notranjih organov. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je možno vse leto.

 

Cepljenje poteka pri izbranih zdravnikih v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter na OE NIJZ. 

 

 

 

CEPLJENJE PROTI TETANUSU

 

V razvitem svetu je tetanus danes redka bolezen. V Sloveniji zadnja leta obolevajo starejše necepljene osebe, ki so se okužile pri raznih kmečkih opravilih, pri delu na njivah in vrtovih. Povzročitelj tetanusa ali mrtvičnega krča se nahaja v zemlji in cestnem prahu, kamor pride z iztrebki živali in ljudi. Bakterija pride v telo skozi rano ob poškodbi, vreznini, opeklini, vbodnini, žulju. Zbolimo od 3 do 21 dni po okužbi, obolenje se kaže z  bolečo okorelostjo mišic, predvsem obraza in pogostimi krči. Bolezen je lahko smrtna.

 

Tetanus lahko preprečimo s cepljenjem. Osnovno cepljenje sestoji iz 3 odmerkov cepiva. Med 1. in 2. odmerkom mora miniti vsaj 4 tedne, 3. odmerek pa se daje 6 do 12 mesecev po 2. odmerku. Cepivo proti tetanusu je varno, zaščita traja 10 let. Poživitveno cepljenje je potrebno vsakih 10 let. Za preprečevanje tetanusa je potrebno poleg pravilne oskrbe rane, vedno preveriti, kdaj je bila oseba cepljena proti tetanusu oziroma ali potrebuje ponovno cepljenje.

 

Cepljenje izvajajo izbrani zdravniki v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah, v ambulantah nujne medicinske pomoči, ter OE NIJZ. Stroške cepljenja proti tetanusu  krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

 

 

 

CEPLJENJE PROTI KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU

 

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni. Slovenija se uvršča med endemske države z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom v Evropi in tudi v svetu. V zadnjih letih pri nas oboleva vedno več starejših ljudi, pri katerih ima bolezen tudi težji potek.

 

Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa se pojavijo sedem do štirinajst dni po okužbi. Pri človeku se lahko pojavi utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol, kasneje lahko nastopijo znaki značilni za meningitis, kot so visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, lahko celo nezavest in smrt.

 

Cepljenje je najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Cepivo je varno in učinkovito. Ob cepljenju se redko pojavijo prehodne reakcije, kot na primer rdečina in oteklina na mestu cepljenja, slabo počutje ali vročina, ki običajno minejo v enem dnevu. Proti klopnemu meningoencefalitisu se ne smejo cepiti osebe z akutno vročinsko boleznijo in osebe s hudo alergično reakcijo po predhodnem odmerku cepiva ali s hudo alergijo na jajčne beljakovine. Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva. Cepljenje s prvima dvema odmerkoma je najbolje opraviti v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9-12 mesecev, nato pa so potrebni še poživitveni odmerki. Zaradi slabšega imunskega odziva so pri starejših osebah priporočljivi poživitveni odmerki na tri leta.

 

Cepljenje poteka na OE NIJZ in pri izbranih zdravnikih.

Vir: http://www.ivz.si/

- Sreda, 23 April 2014 08:40
Za stroške pogreba bomo morali poskrbeti sami

Z letom 2014 so do povračila pogrebnine in posmrtnine upravičeni le socialno ogroženi. To pomeni, da bomo za stroške pogreba morali poskrbeti sami.

Cene osnovnih pogrebov pa znašajo približno 1.200 EUR*.

O stroških pogreba redko razmišljamo, dokler se z njimi ne soočimo sami. Prav tako je tematika smrti in pogreba za mnoge neprijetna, zato se o tem v družinskem krogu redko pogovarjamo. A po smrti določeni stroški pač nastanejo in nemogoče se jim je izogniti. Če sami prej ne poskrbimo za to, postanejo breme naših bližnjih, česar pa seveda ne želimo.

Življenjska zavarovalnica NLB Vita d.d. Ljubljana vam že danes ponuja rešitev − preprosto življenjsko zavarovanje NLB Vita Senior, s katerim lahko zagotovimo za pogreb potrebna sredstva in bližnjim olajšamo stisko. K zavarovanju, ki ga lahko sklenete že za 10 EUR mesečno in je namenjeno vsem, starim med 50 in 75 let, pristopite brez preverjanja zdravstvenega stanja. Višina zavarovalne vsote je odvisna od vaše starosti ob pristopu k zavarovanju in od višine premije, ki jo boste plačevali.Če se vam najvišja možna vsota zavarovanja zdi prenizka, lahko sklenete dve zavarovalni pogodbi in vsoto podvojite. Kdo bo upravičenec do zavarovalnine, določite sami. Prav tako se sredstva, ki jih upravičencu izplačamo v 48 urah po prejemu popolnega zahtevka, lahko porabijo tudi v druge namene, ne zgolj za stroške pogreba.

Z življenjskim zavarovanjem NLB Vita Senior nam je že danes omogočeno, da se razbremenimo teže prihodnosti in se resnično posvetimo stvarem, ki so nam pomembne zdaj. 

Za več informacij se oglasite v najbližji NLB Poslovalnici ali Banki Celje, pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 87 98 ali poiščite informacije na spletni strani www.nlbvita.si.

*Vir: Zavod Pogreb ni tabu

- Sreda, 23 April 2014 00:00
Kako izgleda, ko na zemljo pade meteorit

Posnetki posledic eksplozije meteorita nad rusko regijo Čeljabinsk vsak dan znova polnijo naslovnice. Siloviti udarni vali, 1000 ranjenih in ogromna gmotna škoda.

Meteor je v Zemljino atmosfero priletel z zelo visoko hitrostjo. Ko je dosegel plasti, v katerih je zrak gostejši in zračni upor večji, se je začel močno segrevati in žareti. Voda in led, ki se skrivata v notranjosti meteorja, sta začeli vreti, notranji tlak je narasel in vesoljski popotnik je začel razpadati. Meteor je razpadal več kot trideset sekund, eksplozijo pa so zaznali tudi na 15.000 kilometrov oddaljeniAntarktiki. Večji ostanki so na srečo padli na jezero Čebarkul, po katerem je vesoljska skala tudi dobila ime. Znanstveniki in lovci na meteorite so tam naleteli na šest metrov široko luknjo v ledu, okrog katere so našli 53 manjših kamnov vesoljskega izvora, ki so vsebovali do 10 % železa. Dogodek je povzročil za 24 milijonov evrov gmotne škode.

 

 

Vir: http://www.moskisvet.com/

 

- Torek, 22 April 2014 00:00
Kako olupiti kuhano jajce

Velikokrat se nam zgodi, da imamo veliko težav z lupljenjem pirhov. V spodnjem videu si lahko pogledate, kako to lahko naredite na enostaven in hiter način.

 

- Petek, 18 April 2014 12:24
Pohod za upokojence severno primorskih društev
DRUŠTVO  UPOKOJENCEV TRNOVO-LOKVE 10. maja 2014 ob9.00 uri organizira pohod za upokojence severno primorskih društev. 
 
TRASA: TRNOVO (igrišče) - KOBILNIK - PRI PADALCIH - SKOZNO - TRPINOVŠČE - RIJAVCI - KUK - TRNOVO       
 
ČAS IN ZAHTEVNOST: pot je nezahtevna po kolovozu in makadamu, pohodniška obutev. Pohodniki lahko izbirajo čas pohoda  2,  3 ali 4 ure, glede na željo posameznika.
 
KOTIZACIJA: 6 EUR (čaj in pecivo na poti, malica ob prihodu na cilj, zavarovanje in vodenje na pohodu)
 
Pohodniki hodijo na lastno odgovornost. Zaradi  priprave hrane Vas prosimo za prijave do 5.5.2014 na e-mail alenka.cej@gmail.com ali pismeno na društvo upokojencev Trnovo–Lokve, Trnovo 37, 5252 Trnovo.
 
V jasnem in lepem vremenu bomo na tej poti občudovali Julijske Alpe s Triglavom, Dolomite in videmsko pokrajino, morje, Vipavsko dolino in Kras, zato vljudno vabljeni, da vidite kje živimo. Po končanem pohodu sledi družabno srečanje.
 
- Četrtek, 17 April 2014 09:03
Festival za tretje življensko obdobje konec aprila že drugič v Mariboru

Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) svoje dobre prakse in izredno festivalsko vzdušje že drugo leto širi iz Ljubljane. Od 25. do 27. aprila 2014 se bo v Ledni dvorani v Mariboru tako odvijal 2. Festival za tretje življenjsko obdobje Maribor. Čaka vas pestra ponudba informacij, izdelkov in storitev za starejše na razstavnih prostorih, brezplačne delavnice v izobraževalnem programu, glasbeni, gledališki, plesni in folklorni nastopi na odprtem odru, pa tudi sejemski popusti. Za popolno medgeneracijsko vzdušje bo festival poskrbel skupaj z družinskim sejmom Otroški bazar Maribor, ki se bo vse tri dni odvijal hkrati s F3ŽO Maribor.

Čaka vas pestra ponudba informacij, izdelkov in storitev za starejše na razstavnih prostorih, brezplačne delavnice v izobraževalnem programu, glasbeni, gledališki, plesni in folklorni nastopi na odprtem odru, pa tudi sejemski popusti. Za popolno medgeneracijsko vzdušje bo festival poskrbel skupaj z družinskim sejmom Otroški bazar Maribor, ki se bo vse tri dni odvijal hkrati s F3ŽO Maribor.

Na sejemski razstavi se bodo predstavili domovi starejših občanov, ponudniki dnevnih aktivnosti za starejše, razstavljavci s področja zdravja, turizma, telekomunikacij, bančništva, kozmetike, prehranskih dopolnil idr.

Vsak dan med 9. in 13. uro vam bodo na voljo meritve krvnega sladkorja, pritiska ter drugih vrednosti, ki jih bo izvajalo Društvo za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje. Bodifit društvo bo svetovalo o rekreaciji, primerni za starejše, ter predstavilo različne primerne vadbe. Zveza društev diabetikov Slovenije bo izobraževala, kako preprečiti ali čim bolje živeti s sladkorno boleznijo. Degustirali boste lahko dobrote s slovenskih kmetij, ki se bodo predstavljale na festivalu, ter spoznavali ponudbo, aktivnosti in storitve mnogih drugih razstavljavcev.

V odprti delavnici se bodo odvijale brezplačne ustvarjalne delavnice, vključili se boste lahko v delavnice rekreacije, svetovali vam bodo o zdravem načinu življenja in brezplačno merili nivo holesterola in sladkorja v krvi, spoznali pa se boste lahko tudi s fizioterapevtsko metodo nameščanja samolepilnih trakov t. i. kineziotapingom, s katerim si lahko olajšate in pozdravite marsikatero težavo in bolečino. Poleg tega vas čakajo še mnoge druge zanimive brezplačne delavnice in predstavitve številnih sodelujočih.

Za odlično vzdušje bo poskrbel tudi pester program na kulturnem odru, kjer se bodo s plesnimi, glasbenimi, gledališkimi in drugimi nastopi predstavljala različna društva, domovi starejših občanov, šole, vrtci, folklorna društva, plesne in glasbene šole ter drugi nastopajoči.

Več informacij o dogajanju boste našli na www.f3zo.si/maribor. Če načrtujete obisk z vašimi otroci in vnuki, pa si oglejte tudi program aktivnosti, ki jih pripravlja Otroški bazar Maribor na www.otroskibazar.si/maribor.

VSTOP PROST!

- Sreda, 16 April 2014 12:05
Velikonočna orehova potica

Tako kot velikonočna jajca ali pirhi v krščanski ikonografiji simbolizirajo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje, pa tudi kaplje Kristusove krvi, velikonočna potica simbolizira trnovo krono.

ZA PRIPRAVO POTICE POTREBUJEMO:

KVASEC:

  • 4 dag kvasa,
  • ½ dcl mlačnega mleka,
  • 1 žlička sladkorja,
  • 1 žlica moke

TESTO:

  • 1 kg gladke bele moke,
  • 16 dag margarine ali masla,
  • 5 rumenjakov
  • mleko (mlačno, po potrebi),
  • 16 dag sladkorja,
  • 2 žlički ruma

NADEV:

  • 80 dag orehov ali lešnikov,
  • 5 beljakov,
  • 30 dag sladkorja
  • limonin sladkor,
  • vanilin sladkor

PRIPRAVA

  1. Kvas razpustimo v mlačnem mleku, dodamo sladkor in moko ter postavimo na toplo, da vzhaja.
  2. V skledo presejemo moko in dodamo sol.
  3. V sredino naredimo jamico, kamor stresemo kvasec in dodajamo raztopljeno maščobo, rumenjake, rum, sladkor, limonin in vanilin sladkor in po potrebi dodajamo mlačno mleko, da dobimo gladko maso.
  4. Stepamo, da postane testo na površini gladko, v notranjosti pa elastično. Dobro umešano testo prepoznamo po tem, da se lepo loči od kuhalnice in od posode.
  5. Testo damo v posodo za vzhajanje, ga pomokamo in pustimo vzhajati.
  6. Mleko in polovico sladkorja zavremo in z njim poparimo zmlete orehe ali lešnike, dodamo rum in limonin ter vanilin sladkor. Dobro premešamo in ohladimo.
  7. Primešamo trd sneg iz beljakov, v katerega smo stepli preostali sladkor.
  8. Vzhajano testo razdelimo na pol in vsako polovico razvaljamo v 1 cm debelo pravokotno krpo, ki jo enakomerno premažemo z nadevom.
  9. Testo zvijemo in oba zvitka položimo eden ob drugega v namaščen pekač. Pustimo, da vzhaja.
  10. Premažemo s stepenim beljakom in pečemo v srednje vroči pečici 1 uro. Pečeno potico pustimo v pekaču, da se nekoliko ohladi, zatem jo zvrnemo na desko in posipamo s sladkorjem v prahu.

PA DOBER TEK

- Sreda, 16 April 2014 00:00
Velikonočne jedi – pravila in simbolika

Priprave na veliko noč so že v polnem zamahu

Pri tistih, ki se običajev držijo manj predvsem zaradi »entuziazma« trgovcev, pri tistih, ki se jih držijo kot velevajo običaji, pa zato, ker je pred veliko nočjo čas 40-dnevnega posta. In to seveda pomeni, da se hkrati s postenjem veselijo dne, ko bodo lahko ponovno posegli po jedeh, ki so trenutno prepovedane.

Kakšno je velikonočno »zaporedje« običajev?

Datum velike noči je od leta 325 dalje določen na podlagi judovskega luninega koledarja in predstavlja prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni, zato je velika noč lahko med 22. marcem in 25. aprilom. Post se prične že s pepelnico, običajno pa se ga ne držijo otroci, bolni in tisti, ki opravljajo težko fizično delo – ti naj bi se ga držali predvsem v petek pred veliko nočjo. (Pepelnici sledijo postne nedelje in cvetna nedelja, ko se blagoslovijo butarice.)

Četrtek pred veliko nočjo je zadnji dan, ko je še dovoljeno delati na zemlji, prat tako pa je treba do praznika poskrbeti, da je hiša temeljito očiščena in pospravljena – spomladansko čiščenje torej do takrat vendarle zaključite.

V soboto zjutraj je na vrsti blagoslov ognja in vode, in ogenj nam v dom običajno prinesejo s tlečo drevesno gobo, ki hišo posebno odišavi, sicer pa nas njen dim spomni na to, da se je Bog Mojzesu oglašal iz gorečega grma. Goba je imela včasih izjemno praktično vrednost – ko še ni bilo plinskih in električnih štedilnikov, pa tudi vžigalnikov ne, je bil prinešeni ogenj velikega pomena za začetek kuhanja velikonočnih dobrot. Danes je lepo, če z njo prižgete svečo, ki spomni na to, da je Jezus »luč sveta«, ki je premagala satana, da je velika noč zaradi vstajenja zmaga življenja nad smrtjo, oziroma – za ateiste nekoliko preprosteje – dobro, ki je zmagalo nad zlim (zaradi česar se v tem času kurijo tudi kresovi).

V soboto dopoldne se torej kuha, peče in barva pirhe, popoldne pa poteka tudi blagoslov oziroma »žegen« velikonočnih jedi, ki jih danes naložimo v košaro, včasih pa so z njimi napolnili jerbas. Pokrili naj bi jih z lepo izvezenim belim prtičem, pojedli pa šele v nedeljo pri zajtrku, ko se vnemo od maše. Pred mašo seveda ni dovoljeno jesti, saj naj bi blagoslovljene jedi po maši jedli na tešče, zajtrk pa naj bi bil slovesen in počasen, jedli naj bi s spoštovanjem in hvaležnostjo – tako zato, ker gre za največji krščanski praznik, kot tudi iz povsem praktičnega razloga: ker je po postu težka, obilna in tudi mastna hrana precejšen napor za naš želodec (torej še dobro, da gre za zajtrk, ki naj bi bil tudi po priporočilih strokovnjakov za prehrano najobilnejši obrok dneva). Sicer velja, da naj bi od vsake značilne velikonočne jedi zaužili malo, po starem običaju pa naj bi zajtrk pričeli tako, da »glava družine« (oče) prvi pirh razdeli med vse člane družine.

Jedi in njihova simbolika

Danes predstavljajo velikonočne jedi simbol Jezusovega trpljenja, včasih pa je bilo nekoliko drugače. Osnovne jedi ob tem prazniku so enake jedem, ki jih ob svoji »veliki noči« oziroma pashi (prazniku rešitve Izraelcev iz egiptovske sužnosti) uživajo Judje, ki svoj praznik ravno tako praznujejo v marcu ali aprilu: gre za meso (jagnjetino), kruh, vino in grenka zelišča.

Med vsemi jedmi se v Svetem pismu najpogosteje pojavlja kruh, ki predstavlja življenje, hkrati pa tudi božjo dobroto. Ponekod okrogel hleb kruha zamenjujejo s potico oziroma s pogačo, ki mora biti ravno tako okrogle oblike – tako spominja na Jezusovo trnovo krono.
Meso – izbrali naj bi najboljši kos, zato sploh ni nujno, da gre za klasično slovensko šunko – predstavlja Jezusovo telo. (Judje uživajo jagnjetino, v krščanstvu pa je iz tega izšel nov pomen: Jezus je tisto jagnje, ki je trpelo in umrlo za nas.)
Meso so Judje od nekdaj uživali skupaj z grenkimi zelišči, ki so koristna za prebavo oziroma čiščenje telesa, in to se je ohranilo tudi pri kristjanih. Zato v vino namakamo brin ter uživamo hren, ki z grenkobo opozarjata na Jezusovo hrepenenje po Božji bližini, hren pa ima še dodaten pomen: zaradi svoje oblike predstavlja žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ.

Živilo, za katerega ateisti pogosto ne vedo, da spada med velikonočne jedi, je pomaranča. Ta predstavlja pijačo, ki so jo ponudili umirajočemu Kristusu (pravzaprav je šlo za gobo, namočeno s kisom).
Največ pomenov ima zagotovo jajce. Rdeče obarvane pirhe poznamo predvsem kot simbol krvi, ki jo je Jezus prelili za nas, predstavlja pa tudi vstajenje – tako kot piščanec stre lupino in vstopi v življenje, je iz groba vstal tudi Jezus. Ker jajce predstavlja vstop v novo življenje, je za mnoge tudi simbol krsta in zato je bilo nekdaj pred veliko nočjo večje število krstov. Jajce poleg novega življenja predstavlja tudi začetek pomladi – tako kot kokoš s svojo toploto poskrbi za življenje v jajcu, tudi pomladno sonce poskrbi za dokončen umik snega ter vzkalitev semen (pirhi so bili včasih rumeni in rdeči, saj ti dve barvi simbolizirata sonce). Jajce je torej podoba novega življenja in rodovitnosti, simbolično pa predstavlja kozmično jajce – torej celotno kreacijo.

Aleluja!

Poleg simboličnih živil, značilnih za vso Slovenijo, so posamezne pokrajine razvile tudi svoje značilne velikonočne jedi. Tako je za področje Primorske in Istre značilna pinca, to je sladek kruh (z veliko rumenjaki, podobno kot testo za potico), drugje v tem času nesejo k »žegnu« nadevani želodec, v testu pečeno gnjat …

 

 

 

 

Kaj pa so za veliko noč jedli v časih velike lakote, ko si niso mogli privoščiti na mizo postaviti šunke? Takrat je na mizi stala jed z imenom aleluja oziroma repje. Gre za najstarejšo slovensko velikonočno jed, ki je pravzaprav juha, skuhana iz posušenih repnih olupkov, ki jih je treba pred kuhanjem namakati, repi pa so (glede na zmožnosti) dodali še kak krompir ali malo ajdove kaše. In samo premožnejši so si lahko privoščili, da so jo še nekoliko zabelili s kakšnim ocvirkom.

 

 

 

 

Vir: http://marmelina.si

- Sreda, 16 April 2014 00:00
Že celo življenje narobe režete paradižnik - poglejte video

Ali ste vedeli, da že celo življenje paradižnik režete narobe! Preverite v spodnjem videu.

 

- Torek, 15 April 2014 14:53
4. Fotografski natečaj na temo Generacijske vezi

Komisija za tehnično kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije in

Festival za tretje življenjsko obdobje razpisujeta:

4. FOTOGRAFSKI NATEČAJ na temo

Generacijske vezi

Dragi ljubitelji fotografije v tretjem življenjskem obdobju!

S tem natečajem vabimo vse zainteresirane, da z nami delite v vaše objektive ujete prizore iz družinskega  okolja.  Želimo vas spodbuditi k razmišljanju o odnosih znotraj družin, odnosih družine do okolice in različnih del in vlog, ki jih opravljamo znotraj in zunaj nje. 

V objektive ujemite svoja opažanja in posebne dogodke v domačem okolju, posnemite zgodbe, ki se odvijajo v domačem okolju v katerem nas večina preživlja (ali želi preživeti) večino svojega prostega časa. Še posebej bi vas radi spodbudili k razmišljanju, kako vaše vsakdanje delo in delovne navade vplivajo na  medgeneracijske vezi in kako se to odraža v družinskem življenju.

Zato vabimo vse tiste, ki svoj prosti čas posvečate fotografiji, da sodelujete v fotografskem natečaju 14. Festivala za tretje življenjsko obdobje.

 

POGOJI SODELOVANJA:

KDO?

Fotografskega natečaja se lahko udeležijo vsi ljubitelji fotografije (starost ni omejena).

DO KDAJ?

Fotografski natečaj poteka do 20. avgusta 2014.

KAKO?

Udeleženec lahko prispeva največ pet (5) fotografij. Komisija izmed prejetih fotografij za sodelovanje izbere največ tri (3) fotografije. Fotografije skupaj s prijavnico pošljite na anja.kodra@f3zo.si.

TEHNIČNE ZAHTEVE:

Fotografija, ki jo avtor odda po elektronski pošti, naj ne bo večja od 2 MB. Pri tem je pogoj le, da lahko avtor v primeru, da je njegova fotografija nagrajena, fotografijo zagotovi v velikosti primerni za tisk, tj. v ločljivosti najmanj 12 mil pikslov. Ločljivost je lahko tudi večja.

Fotografije morajo biti oddane v v elektronski oblik v  RGB barvnem prostoru.

Ob fotografiji morajo avtorji navesti naslednje podatke:

  • naslov fotografije in kratek opis (do 3 stavke);
  • ime, priimek in letnico rojstva avtorja;
  • kontaktni podatki avtorja (e-naslov, kontaktna telefonska številka), preko katerih lahko organizator stopi v stik z avtorjem;
  • če je zbiranje urejeno preko PZDU-ja – podatki o odgovorni osebi.
  • S prijavo avtor da dovoljenje za nujne tehnične popravke, ki pa ne posegajo v sporočilo avtorskega dela­­.

NAJBOLJŠI:

Prispele fotografije bo pregledala in ocenila strokovna žirija, ki jo bo sestavil organizator. Med prispelimi fotografijami bo izbrala finaliste in glavnega nagrajenca.  Vse izbrane fotografije bodo objavljene v posebni publikaciji, glavni zmagovalec pa bo predstavljen tudi v okviru kulturnega programa in bo prejel posebno priznanje za svoj dosežek.

Za vse dodatne informacije se lahko oglasite koordinatorki natečaja:

 

Anja Kodra

T: 0 51 754 019

E-pošta: anja.kodra@f3zo.si

 

Natečaj vključuje objavo izbranih fotografskih izdelkov v posebni publikaciji. Objav ne honoriramo. S prijavo soglašate, da se v publikaciji objavi fotografske izdelke in podatke o avtorstvu. Sodelujoči dovoljujete uporabo vaših podatkov za interne namene in za obveščanje o Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Vaši podatki so varovani v skladu z Zakonom o osebnih podatkov.

- Torek, 15 April 2014 12:25
Veste, katera rastlina je živilo in katera zdravilo?

V vsakem domu se najde domača lekarna in v njej tradicionalno zdravilne rastline ali pripravki iz njih, za katere smo prepričani, da delajo čudeže. Kdaj je torej posamezna rastlina uvrščena med hrano in kdaj med zdravila?

 

Kategorije zdravilnih rastlin

 

V Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin najdemo različne kategorije rastlin. Tako so posamezne izmed njih uvrščene med zdravilne rastline, zdravilne rastline, katerih uporaba in prodaja nista dovoljeni, zdravilne rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živilo in v kategorijo zdravilnih rastlin, ki jim pripisujejo zdravilne učinke in so v prodaji kot zdravila, za katera ni potreben zdravniški recept. Te rastline so v pravilniku dobile tudi svojo oznako, ki vam lahko pomaga pri orientaciji o tem, katera rastlina je zdravilna. V nadaljevanju povzemamo razvrstitev nekaterih izmed njih, celoten seznam pa je na voljo v prilogi Pravilnika o razvrstitvi zdravilnih rastlin.

 

Oznaka H: Zdravilne rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živilo

 

Izmed rastlin, ki jih zelo pogosto najdemo na naših vrtovih ali jih pogosto uporabljamo pri kuhi ali v domači lekarni, so v to kategorijo med drugimi v pravilnik umestili: čebulo, česen, navadni koper, navadno majnico, navadno kamilico, navadni hren, navadni in vrtni beluš, vrtni ognjič, kumino, pravi kostanj, rimsko in pravo kamilico, pravi žafran, artičoko in navadno korenje.

 

Oznaka Z: Zdravilne rastline v naravni ali predelani obliki, ki jim pripisujejo zdravilne učinke in so v prodaji kot zdravila, za katera ni potreben zdravniški recept

 

Med mnogo drugimi so v tej kategoriji: navadna kutina (brez plodov), prstasti pesjak, ginko, kondurango, vražji krempelj, šentjanževka, navadni brin, močvirski rožmarin, list navadne borovnice, plod peteršilja in trepetlika.

 

Oznaka ZR: Zdravilne rastline, katerih uporaba zahteva zdravniški nadzor in jih je mogoče dobiti le z zdravniškim receptom

 

Za te rastline je značilno, da so njihove učinkovine pri prekoračenih odmerkih zdravju škodljive oziroma imajo možne neželene stranske učinke. Nekatere izmed teh so: vrtni in opijski mak, oleander, podlišček, smrdljivi brin, malabarski oreh, črni teloh, navadni bršljan, vrste nepravega jasmina, šmarnica in vrste slaka.

 

Oznaka ND: Zdravilne rastline (in njihovi izvlečki), katerih uporaba in prodaja nista dovoljeni

 

Izmed rastlin, katerih uporaba in prodaja nista dovoljeni, so se med drugimi znašle: konoplja, dišeča metlika, okrasna bučka kolokinta, jesenski podlesek, navadni pasji jezik, navadna glistovnica, vrste posončnice, japonski zvezdasti janež, strupeni octovec, strupeni ameriški bezeg in kloščevec.

 

In kaj vpliva na razvrstitev rastlin v določeno kategorijo? "Evropska agencija za varno hrano (EFSA) se med drugimi ukvarja z ocenjevanjem učinkov zdravstvenih trditev za tradicionalne zdravilne rastline. Svetovne zdravstvene in druge pristojne organizacije se zavzemajo za oblikovanje normativov za pripravo pripravkov in izvlečkov, saj je danes vse več pozornosti namenjene varnosti in kakovosti sestave pripravkov zdravilnih učinkovin iz zdravilnih rastlin,“ so zapisali na Zvezi za varstvo potrošnikov Slovenije. Kljub tem težnjam veliko držav še nima urejene razvrstitve tradicionalnih zdravilnih rastlin med živila ali zdravila in usklajen seznam v EU šele nastaja. Na podlagi teh razvrstitev, ki jih že imamo ali še nastajajo, boste lahko prepričani, da ima živilo, na katerega embalaži je zapisana zdravstvena trditev, resnično pozitivne učinke na zdravje, ki so bili raziskani. Nekatera živila, ki so že lahko opremljena s podobnimi trditvami, so:

Oljčno olje, ki vsebuje močan antioksidant polifenol hidroksitirosol. Zdravstvena trditev je lahko zapisana le na kakovostnem oljčnem olju, ki vsebuje zadostno količino tega antioksidanta in njegovih derivatov.

Kakav, ki vsebuje antioksidante, ki dokazano ugodno učinkujejo na žilni sistem. Na izdelke, v katerih je veliko kakava, je dovoljeno zapisati trditev, da uživanje izdelka pripomore k normalnemu pretoku krvi.

Žita vsebujejo vlaknine, ki dokazano vplivajo na dobro prebavo in delovanje črevesja. Za tak učinek morajo taka živila vsebovati najmanj 6 gramov ječmenovih ali ovsenih vlaknin v dnevnem obroku ali pa več kot 10 pšeničnih vlaknin.

Orehi vsebujejo maščobne kisline omega 3, ki izboljšajo prožnost žil in s tem ugodno vplivajo na pretok krvi.

Na podlagi ljudskega izročila in dolgoletne prakse nekatere živila delujejo kot zdravilo, vendar bodo le stežka dobila dovoljenja za uporabo znanstvenih trditev. To pa zato, ker so znanstvene raziskave učinkov takih živil na ljudi zelo redke, so še zapisali na ZPS. Za zdravje pa je seveda najbolj koristna raznolika prehrana, ki vsebuje veliko sadja in zelenjave.

Vir: http://www.dominvrt.si/

 

- Torek, 15 April 2014 12:20
Maraton treh občin, Grosuplje 2014

Prireditev je rekreativnega značaja, udeleženci lahko izbirajo med naslednjimi progami:

  • 92 kilometrska proga je v celoti asfaltirana, z zelo razgibanim terenom in vzponom na 600 m visok Korinj in je namenjena dobro pripravljenim kolesarjem;
  • 80 kilometrska proga je enaka, le brez vzpona na Korinj;
  • 56 kilometrska proga;
  • MTB proga bo speljana po planinsko-kolesarski poti v dolžini cca. 35 km, primerna samo za gorska kolesa. Tega dne bo otvoritev te dvonamenske poti;
  • Proga družinskega maratona – cca. 15 kilometrska proga je namenjena družinam, manj pripravljenim kolesarjem, predvsem tistim, ki želijo uživati v neokrnjeni naravi;
  • Pohod za  spremljevalce kolesarjev na Magdalensko goro;

Start in cilj vseh prog je v centru Grosuplja na Kolodvorski  cesti. Prijave bo organizator sprejemal od 7.30 ure dalje na startno-ciljnem prostoru, predprijave pa na internetni strani:www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si/maraton .

S t a r t n i n e:

  • MARATON (cestni in MTB)  20 evrov; v predplačilu do 26.5. znaša 15 evrov.

Za skupine 10 ali več udeležencev in za imetnike olimpijske kartice se prizna popust 3 evre(popusti se ne seštevajo);

  • DRUŽINSKI MARATON: 10 evrov za odrasle in 1 evro za otroke do 15. leta starosti.

Popustov ni.

  • Prispevek za pohod: 5 evrov.

 Start za udeležence na 92, 80 in 56 km bo ob 9.00  uri; MTB ob 9:15; start družinskega maratona in pohoda pa ob 9:30 uri.

Start pohodnikov ob 9.30 uri.

Udeležencem maratona s plačano startnino bodo ob progah na voljo okrepčila, potujoče servisne delavnice in ostala spremljevalna vozila. Na križiščih bo poskrbljeno za usmerjanje kolesarjev.

OPOZORILO: Maraton bo potekal v normalno odvijajočem prometu ob upoštevanju cestno-prometnih predpisov, navodil in opozoril organizatorja. Udeleženci bodo vozili na lastno odgovornost. Nekateri spusti so zelo strmi, zato bo treba hitrost vožnje prilagajati razmeram na cesti. Posebna pozornost bo potrebna pri vključevanju na prednostne ceste. Otroci do 15. leta starosti smejo voziti samo v spremstvu odrasle osebe, ekipe šol pa v spremstvu učiteljev ali staršev. Za vse udeležence je obvezna uporaba zaščitne čelade. Organizator ne prevzema odgovornosti za škodo, ki bi jo udeleženci povzročili sebi ali drugim.

Na cilju bo vsak udeleženec ob predložitvi startne številke prejel medaljo in praktično darilo, deležen bo malice, žrebanja praktičnih nagrad – glavna nagrada je  mestno RETRO kolo -in veliko zabave. Posebnih priznanj bodo deležni najstarejši in najmlajši udeleženci in najštevilčnejša skupina.

Dodatne informacije so na voljo na tel. 031/206 -745 po 16. uri in na zgoraj navedeni internetni strani.

- Ponedeljek, 14 April 2014 09:46
Bolezni balkonskega cvetja

Najpogostejše bolezni, ki se pojavljajo na balkonskem cvetju so: 

Rastlina Bolezen
Bakopa Siva plesen
Bidens Siva plesen
Brahikoma /
Diascija Koreninske gnilobe
Fuksija Siva plesen, koreninska gniloba, rja
Gomoljna begonija Siva plesen, pepelovka
Kufeja Siva plesen
Lobelija Bakterijsko obolenje, siva plesen
Milijon zvončkov Koreninske gnilobe
Mimulus /
Mini dalija Pepelovka, siva plesen
Modri čudež Koreninske gnilobe
Monopsis ali rumena lobelija Siva plesen
Nagelj Koreninska gniloba, nageljnova črnoba, nageljnova rja, pepelovka, siva plesen
Novogvinejska vodenka Koreninske gnilobe, siva plesen
Pelargonija Stebelna gniloba, siva plesen, pelargonijina rja, črna listna pegavost, listna pegavost, listna bledica, plutavost bršljank
Sanvitalija /
Surfinija Pepelovka, koreninske gnilobe, listna bledica
Torenija  /
Verbena Siva plesen


Pelargonijina rja  (Puccinia pelargonii) in druge rje (Puccinia spp.)

Znaki bolezni: na fuksijah, nageljnih in navadnih pokončnih pelargonijah se rada pojavi rja. Pelargonijina rja napada samo pasaste pelargonije. Bolezen se pojavlja predvsem zgodaj spomladi in pozno jeseni, ko so temperature nekoliko nižje. Spoznamo jo po tem, da se na listih pojavijo najprej okroglaste rumenkaste pegice. Na spodnji strani lista čez čas opazimo drobne rjave kupčke, ki sčasoma počijo in se iz njih usiplje temno rjav prah - spore, s katerimi se bolezen širi naprej. Bolezen lahko v eni sezoni napadeno rastlino popolnoma uniči. 

Zatiranje: napadene liste odstranimo in sežgemo ali zakopljemo, nato pa rastlino poškropimo s pripravkom Topas 100 EC
Za boljšo odpornost rastlin jih nekajkrat poškropimo s pripravkom  Izvleček njivske preslice

BAKTERIJSKA UVELOST PELARGONIJ (Xanthomonas campestris pv.)

Znaki bolezni: bakterijska uvelost pelargonij je bolj pogosta pri gojiteljih, kot pa pri ljubiteljih. Ker pa ni nujno, da vse okužene rastline propadejo takoj, se lahko pojavi šele čez leto ali več. Listi nekoliko posivijo, čez kakšen dan, dva pa visijo iz rastline, kot bi bili uveli. Kljub zalivanju se stanje ne izboljša. Listi porumenijo in celi poganjki se posušijo, sčasoma propade cela rastlina. 

Zatiranje: ker je bolezen bakterijskega izvora, je ne moremo zdraviti. Zato je potrebno rastline zavreči, posode pa razkužiti z 10 % varikino. 

Črna listna pegavost (Alternaria spp.)

Znaki bolezni: okužba se najprej pojavi na starih listih in se kasneje razširi na mlade. Simptomi, kot so rjave pege, obrobljene s svetlejšim robom, so pogostejši pri gusto nasajenih rastlinah in rastlinah, ki so izpostavljene direktnemu dežju. Okužbo povzroča velika zračna vlažnost, nizka temperatura ali zalivanje rastlin z vrha, po listih. 

Varstvo: rastline zalivamo tako, da omočimo zemljo in voda ne pride v stik direktno z rastlino. V pomoč so nam lahko fitofarmacevtska sredstva na osnovi azoksistrobina.  

 

KORENINSKA GNILOBA (Thirlaviopsis Basicola)

Znaki bolezni: koreninska gniloba je pri številnih ljubiteljih velik problem, povezan z oskrbo in predvsem zalivanjem. Odkar rastline sadimo v šotnate substrate, je koreninske gnilobe bistveno več. Običajno pričnejo najprej gniti drobne koreninice, česar niti ne opazimo. Opazimo pa, da se je rast zaustavila in da so novo zrasli listi manjši od prejšnjih. V nekaterih primerih steblo počrni in zgnije. 

Varstvo: da bi  preprečili pojav koreninske gnilobe, rastline ob vsakem presajanju zalijemo s pripravkoma Previcur Energy in Octave. Obenem pa pazimo, da jih zalivamo zjutraj, ko so rastline še hladne in ne čez dan ali proti večeru, ko so močno razgrete, voda za zalivanje pa hladna. Zalivamo jih dvakrat na teden, vendar obilneje. 

SIVA PLESEN (Botryotinia fuckeliana)

Znaki bolezni: siva plesen je v času prezimovanja in v jesenskem času ena od najbolj nevarnih glivičnih bolezni. V jeseni se najprej pojavi na odcvetelih cvetovih, ki v vlažnem vremenu ne odpadejo, temveč se prilepijo na liste in stebla, kjer prično gniti.   Bolezen se v kratkem času naseli tudi na zdrave cvetove, liste in celo poganjke. Siva plesen je tudi najbolj pogosta bolezen pelargonij v jesenskem času, ko je višja zračna vlaga. 

Zatiranje: za preprečevanje sive plesni je zelo pomembna rastlinska higiena. Vsakih nekaj dni je potrebno rastline očistiti odpadlih listov in jih odstraniti iz okolice rastlin. V času prezimovanja je vsaka kaplja vode na poganjku ali listu lahko nevarna. 

Če se je siva plesen že prekomerno razširila, moramo ukrepati s fitofarmacevtskimi sredstvi. Uporabimo fungicid Switch 62,5 WG ali Octave
Za boljšo odpornost rastlin jih nekajkrat poškropimo s pripravkom  Izvleček njivske preslice. 

PEPELASTA PLESEN (Erysiphe spp, Oidium spp.)

Znaki bolezni: surfinije, dalije, gomoljne begonije, nageljne  napada pepelasta plesen. Listi postanejo na zgornji strani plesnivi, rast in cvetenje pa se zaustavita. Napad je včasih tako močan, da cela rastlina izgleda kot bi bila posuta z belo moko. 

Zatiranje: rastline poškropimo s pripravkom Topas 100 EC, kateremu dodamo vlažilo Silwet L-77, da se škropivo sploh lahko oprime plesnive obloge. Škropljenje je potrebno nekajkrat ponoviti. 
Za boljšo odpornost rastlin jih nekajkrat poškropimo s pripravkom  Izvleček njivske preslice

VIRUSI NA PELARGONIJAH

Pelargonije so pogosto okužene s PFBV (virus razbarvanja cvetov pelargonij), redkeje pa tudi s TSWV, INSV, CMV  (virus mozaika kumar) in PLPV  (virus črtavosti pelargonij). 

Znaki bolezni: pri okužbi s PFBV, ki se ne prenaša s semeni niti s prenašalci temveč z vegetativnim  razmnoževanjem in mehansko, se bolezenska znamenja na listih v obliki klorotičnih peg  oz. obročev pojavljajo le na mlajših rastlinah in pri nizkih temperaturah. Pri višjih temperaturah rastline hitreje rastejo, bolezenska znamenja pa lahko izginejo. Podobna znamenja kot pri okužbi s PFBV pa lahko na listih pelargonij nastanejo tudi zaradi kapljic hladne vode, ki padajo na listno površje. INSV, podobno kot TSWV, povzroča na listih okuženih rastlin klorotične in rjave madeže oz. obroče. Spomladi se lahko na listih pelargonij, okuženih s PLPV, pojavijo črtasti in obročkasti vzorci in rumeno zelene pege ob žilah, vendar pogosto ta znamenja niso očitna. CMV na pelargonijah povzroča razbarvanje cvetov, zmanjšanje  količine in spremenjeno razmerje pigmentov antocianov v listih, zato izgine normalni  vzorec na listih, vzdolž žil pa se pojavijo vijolične pege. Povezujejo ga tudi s pritlikavostjo, mozaikom, lisavostjo in razbarvanjem žil. 

Zatiranje: s fitofarmacevtskimi sredstvi napada virusov ne moremo preprečiti. Zato so potrebni drugi ukrepi. Če opazimo znake virusa na rastlini, je to rastlino čim prej potrebno uničiti, da se virus ne prenese na druge rastline. 

Nageljnova črnoba

Znaki bolezni: pojavi se predvsem na nageljnih, ki so posajeni v prevlažen substrat. Bolezen prepoznamo po drobnih črnih pegicah, ki imajo rdeč do vijoličen rob. Pege so vidne predvsem na listih in steblih. 

Varstvo: rastline moramo posaditi v primeren substrat (dodatek peska), rastlin ne smemo preveč zalivati. Izogibamo se izpostavljenosti rastlin direktnemu dežju. Ob prvih simptomih bolezni lahko uporabimo tudi fitifarmacevtska sredstva na osnovi difenokonazola. 

Vir: http://www.agroruse.si/

- Petek, 11 April 2014 10:07

Obvestilo o uporabi piškotkov

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, analizo uporabe, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate s piškotki. Preberi več

Se strinjam
Torek, 26 Marec 2013 18:58

Zelje

Objavljeno v Vrtnarjenje

Izvor gojenega zelja je neznan, ve se le, da ga gojijo že stoletja in da so ga že stari zeliščarji zelo cenili.

Zelje vsebuje pravo bogastvo mineralnih snovi in vitaminov. Največ vsebuje kalija, železa, magnezija, žvepla in bakra. Majhne količine natrija ter ugodno razmerje med kalcijem in fosforjem pa zagotavljajo kar največji izkoristek kalcija v organizmu. Vsebuje tudi precej vitamina C, vitamina B1 in U, karotena (provitamina A), PP in K, bogato pa je tudi z različnimi fermenti.

Vsebuje pa tudi veliko vode in vlaknin, zato nam daje občutek sitosti, zato je dobrodošel pomočnik pri hujšanju. Blagodejno deluje tudi na žlezo ščitnico, povečuje spolno aktivnost in nastajanje barvil v laseh, ter koži. Pomirja živčevje, izboljšuje možganske sposobnosti, pospešuje celično rast, krepi imunski sistem, pospešuje presnovo ogljikovih hidratov in pomaga pri vnetju dlesni in ustne sluznice. Lajša tudi tegobe zaradi motenj črevesne flore in pomaga pri zdravljenju črevesnega raka.

Torek, 26 Marec 2013 18:13

Zelena izvira iz Sredozemlja.

Zaradi visoke vsebnosti kalija zelena spodbuja odvajanje vode.
Zelena je bogata z minerali: kalijem, natrijem, kalcijem, fosforjem, manganom, magnezijem, žveplom, železom, jodom in bakrom. Med vitamini ima veliko vitamina C (predvsem v listih), B 1 in B 2, karotena in vitamina E. Zelo veliko ima tudi eteričnega olja. Zdravilno deluje na vse organe, povezane z izločanjem vode, povečuje tudi spolno moč.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Navadna zelena

Navádna zélena (znanstveno ime Apium graveolens) je rastlina iz družine kobulnic (Apiaceae). Zelo podobna je peteršilju, vsebuje pa nekaj manj vitaminov. Zaradi aromatičnih snovi z zelo prijetnim vonjem in okusom jo uporabljamo v kuhinji. Zeleno se po navadi shrani v hladen prostor, pogosto se jo zakoplje v čist, suh pesek, da ostane sveža. Razlikujemo stebelno, gomoljasto in belušno zeleno.

Nedelja, 24 Marec 2013 10:09

Redkvica sodi med zelo stare vrtnine, zapise o redkvi so našli že med rimskimi izkopaninami.

Redkvica vsebuje veliko rudnin, železo, silicij, selen, nekaj vitaminov in nekaj antioksidantov. Še več teh sestavin je v listih, zato je iz njih vredno stiskati sok in ga piti.

Iz Wikipedije

Redkvica oz. vrtna redkev (znanstveno ime Raphanus sativus) je užitni koren zelenjave iz družine križnice (Brassicaceae), ki je bila udomačena v Evropi še v pred-rimskih časih. Redkev je številna sorta, ki se razlikuje v velikosti, barvi in trajanju potrebnega časa pridelave. Nekatere vrste so gojene za semena, druge pa za pridelavo olja.
V širšem smislu lahko redkev razdelimo v štiri glavne vrste: poletne, jesenske, zimske in spomladanske. Uspevajo v različnih oblikah (okrogle ali podolgovate korenine), barvah (rdeče, roza, bele, sive, črne ali rumene) in velikostih.
Redkvice vsebujejo dosti askorbinske kisline, folne kisline in kalija. So dober vir vitamina B6, riboflavina, magnezija, bakra in kalcija.

Poglejte tudi naš SETVENI KOLEDAR

setveni-koledar

Petek, 22 Marec 2013 11:45

Rdeča pesa izvira iz Azije in vzhodnega Sredozemlja.

Rdeča pesa je cenjena kot zelenjava, ki na splošno krepi organizem, spodbuja apetit in pospešuje izločanje žolča. Zaradi visoke vsebnosti železa spodbuja nastajanje krvi in delovanje dihalnih encimov. Uživanje rdeče pese se priporoča tudi kot preventiva proti prehladnim obolenjem in infekcijam z gripo. Poleg tega se v rdeči pesi skladišči nitrat, zato je priporočljivo, da jo pripravljamo skupaj z živili, ki vsebujejo vitamin C. Uživanje rdeče pese ni priporočljivo za ljudi, ki so nagnjeni k žolčnim kamnom, saj vsebuje tudi oksalno kislino, ki, kot je znano, veže minerale kot je kalcij.

Rdečo peso so poznali že stari Grki in Rimljani, vendar so jo gojili zaradi listov, ne zaradi odebeljenega gomolja v zemlji. Ta se je pojavil šele v 15. oz. 16. stoletju. Vsebuje sladkor, beljakovine, maščobe, kalcij, magnezij, kalij, fosfor, natrij, železo, žveplo, jod, provitamin A ter vitamina B in C. Rdeči antocian, ki je v listih in gomolju pese, preprečuje nastanek tumorjev. Vsebuje tudi aminokisline aspargin, glutamin in betain, ki zmanjšujejo količino holesterola v krvi. Vsebuje tudi zelo redke minerale rubidij, cezij, stroncij in kobalt. Slednji je pomemben pri nastajanju vitamina B 12, ki sodeluje pri nastajanju krvnih telesc. Zato je rdeča pesa, predvsem njen sok, pomemben za vse slabokrvne.

Četrtek, 21 Marec 2013 20:26

Radič

Objavljeno v Vrtnarjenje

Radič izvira iz Evrope, prednje Azije in iz Severne Afrike.

Radič je sorodnik cikorije in endivije. Zaradi svojega prijetnega, intenzivnega okusa in dekorativne rdečebele barve listov je vsestransko priljubljena solatnica.
Vsebuje karotin, vitamin B1, B2, vitamin C, železo, fosfor, kalcij, magnezij in kalij. Grenčična snov intibin, ki se nahaja v belih rebrih listov in daje radiču njegov močan trpko-grenek okus, je zelo cenjena kot grenčica in spodbuja prebavo.

Poglejte tudi naš SETVENI KOLEDAR

setveni-koledar

Sreda, 13 Marec 2013 10:35

Ohrovt

Objavljeno v Vrtnarjenje

Ohrovt kot večina vrst zelja izvira iz Sredozemlja.

Vse vrste zelja predstavljajo izredno zdravo zelenjavo. Ohrovt vsebuje veliko askorbigena, ki se med kuhanjem cepi in sprošča vitamin C in pa vitamine: E, B6 in K, veliko folne kisline ter kalij, kalcij in železo. Zaradi visoke vsebnosti vitamina C pomembno prispeva h krepitvi imunskega sistema in obrambnih mehanizmov organizma.

Poglejte tudi naš SETVENI KOLEDAR

setveni-koledar

Nedelja, 10 Marec 2013 10:32

Lubenice

Objavljeno v Vrtnarjenje

Lubenice (znanstveno ime Citrullus lanatus) domnevno izvirajo iz Indije, po nekaterih teorijah pa iz tropskih predelov Afrike.

Lubenica je primerna za zaužitje, kadar prijetno diši, pri cvetnem nastavku je mehka na pritisk, če pa nanjo potrkamo, votlo zadoni. V Evropi lubenic pred 13. stoletjem nismo poznali. Največja odlika lubenic je osvežilni okus v poletni vročini. Vsebujejo veliko vode, vitamine B in C, karotin, kalcij, železo, fosfor, kalij in magnezij.

Lubenice so veliki okrogli ali ovalni sadeži, ki lahko tehtajo do 12 kg. Izberemo relativno težke lubenice s čvrsto lupino in enakomerno barvo.

Poglejte tudi naš SETVENI KOLEDAR

setveni-koledar

Torek, 11 Marec 2014 00:00

Kolerabica je ena najmlajših članic iz družine kapusnic.

Kolerabico, ki je ena najmlajših članic družine kapusnic, precej uporabljajo v Srednji Evropi, Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji in Belgiji. Gomolj kolerabice vsebuje večino pomembnih vitaminov, razen vitamina H in E in večino mineralnih snovi, razen žvepla, cinka, fluora in kobalta. 

Poglejte tudi naš SETVENI KOLEDAR

setveni-koledar

Torek, 11 Marec 2014 00:00

Koleraba

Objavljeno v Vrtnarjenje

Koleraba izvira iz severnoevropskih in sredozemskih obmorskih krajev.

Koleraba vsebuje veliko ogljikovih hidratov in zmerno količino vitaminov, razen vitamina C, ki ga ima skoraj toliko kot limona. V jesenskem in zimskem času koleraba pomaga pri čiščenju dihalnih poti in jih ščiti pred okužbami.

Poglejte tudi naš SETVENI KOLEDAR

setveni-koledar

Ponedeljek, 10 Marec 2014 00:00

Grah

Objavljeno v Vrtnarjenje

Grah je že zelo stara vrtnina.

Poznamo vsaj 80 različnih sort graha. Pri nas je najbolj priljubljen grah mozgovec z majhnimi, nagubanimi, skoraj oglatimi zrnci. Naš vrtni grah je potomec divjega graha, ki izvira iz vzhodnega Sredozemlja ter prednje in osrednje Azije. Vsebuje najvišji delež beljakovin od vrtne zelenjave in vsaj trikrat več balastnih snovi kot beluši. Bogat je s kalijem, magnezijem, železom in vitamini: B1, B2, niacinom in folno kislino. Poznamo vsaj 80 različnih sort graha.
Grah (znanstveno ime Pisum sativum) je druga najpomembnejša stročnica, ki se uporablja v prehrani prebivalstva. Uporablja se lahko svež v obliki solat ali kuhan, podobno kot fižol. Od fižola se razlikuje po barvi in obliki zrna, zrno je okrogle oblike. Zgodovinsko je grah starejšega izvora kot fižol, arheologi menijo da je bil poznan pred več kot 2000 leti v prehrani ljudi in da je njegova domovina Azija. Obstaja mnogo vrst graha, pri nas pa je najbolj cenjen veliki rumeni grah, ki ima zelo tanko kožico in veliki zeleni grah imenovan tudi »sladki« ali »cukrar«, ki je zelo primeren za konzerviranje oziroma vlaganje v kozarce. Grah vsebuje precej hranilnih snovi in veliko vitamina A ter kompletno skupino vitaminov B. Vsebuje tudi pomembne minerale, železo, fosfor, kalcij in še nekaj drugih. Vsakodnevno se v prehrani uporablja veliko in to v podobnih količinah kot fižol. Pri shranjevanju graha je pomembno, da pravočasno opazimo njegovega pogostega škodljivca grahovega žužka, ki lahko naredi veliko škodo.

Poglejte tudi naš SETVENI KOLEDAR

setveni-koledar

Registracija

Varnostno vprašanje: Koliko rok ima človek? Odgovor: 2
Ime:
Email: