Zadnje novice
Kako olupiti kuhano jajce

Velikokrat se nam zgodi, da imamo veliko težav z lupljenjem pirhov. V spodnjem videu si lahko pogledate, kako to lahko naredite na enostaven in hiter način.

 

- Petek, 18 April 2014 12:24
Pohod za upokojence severno primorskih društev
DRUŠTVO  UPOKOJENCEV TRNOVO-LOKVE 10. maja 2014 ob9.00 uri organizira pohod za upokojence severno primorskih društev. 
 
TRASA: TRNOVO (igrišče) - KOBILNIK - PRI PADALCIH - SKOZNO - TRPINOVŠČE - RIJAVCI - KUK - TRNOVO       
 
ČAS IN ZAHTEVNOST: pot je nezahtevna po kolovozu in makadamu, pohodniška obutev. Pohodniki lahko izbirajo čas pohoda  2,  3 ali 4 ure, glede na željo posameznika.
 
KOTIZACIJA: 6 EUR (čaj in pecivo na poti, malica ob prihodu na cilj, zavarovanje in vodenje na pohodu)
 
Pohodniki hodijo na lastno odgovornost. Zaradi  priprave hrane Vas prosimo za prijave do 5.5.2014 na e-mail alenka.cej@gmail.com ali pismeno na društvo upokojencev Trnovo–Lokve, Trnovo 37, 5252 Trnovo.
 
V jasnem in lepem vremenu bomo na tej poti občudovali Julijske Alpe s Triglavom, Dolomite in videmsko pokrajino, morje, Vipavsko dolino in Kras, zato vljudno vabljeni, da vidite kje živimo. Po končanem pohodu sledi družabno srečanje.
 
- Četrtek, 17 April 2014 09:03
Festival za tretje življensko obdobje konec aprila že drugič v Mariboru

Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) svoje dobre prakse in izredno festivalsko vzdušje že drugo leto širi iz Ljubljane. Od 25. do 27. aprila 2014 se bo v Ledni dvorani v Mariboru tako odvijal 2. Festival za tretje življenjsko obdobje Maribor. Čaka vas pestra ponudba informacij, izdelkov in storitev za starejše na razstavnih prostorih, brezplačne delavnice v izobraževalnem programu, glasbeni, gledališki, plesni in folklorni nastopi na odprtem odru, pa tudi sejemski popusti. Za popolno medgeneracijsko vzdušje bo festival poskrbel skupaj z družinskim sejmom Otroški bazar Maribor, ki se bo vse tri dni odvijal hkrati s F3ŽO Maribor.

Čaka vas pestra ponudba informacij, izdelkov in storitev za starejše na razstavnih prostorih, brezplačne delavnice v izobraževalnem programu, glasbeni, gledališki, plesni in folklorni nastopi na odprtem odru, pa tudi sejemski popusti. Za popolno medgeneracijsko vzdušje bo festival poskrbel skupaj z družinskim sejmom Otroški bazar Maribor, ki se bo vse tri dni odvijal hkrati s F3ŽO Maribor.

Na sejemski razstavi se bodo predstavili domovi starejših občanov, ponudniki dnevnih aktivnosti za starejše, razstavljavci s področja zdravja, turizma, telekomunikacij, bančništva, kozmetike, prehranskih dopolnil idr.

Vsak dan med 9. in 13. uro vam bodo na voljo meritve krvnega sladkorja, pritiska ter drugih vrednosti, ki jih bo izvajalo Društvo za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje. Bodifit društvo bo svetovalo o rekreaciji, primerni za starejše, ter predstavilo različne primerne vadbe. Zveza društev diabetikov Slovenije bo izobraževala, kako preprečiti ali čim bolje živeti s sladkorno boleznijo. Degustirali boste lahko dobrote s slovenskih kmetij, ki se bodo predstavljale na festivalu, ter spoznavali ponudbo, aktivnosti in storitve mnogih drugih razstavljavcev.

V odprti delavnici se bodo odvijale brezplačne ustvarjalne delavnice, vključili se boste lahko v delavnice rekreacije, svetovali vam bodo o zdravem načinu življenja in brezplačno merili nivo holesterola in sladkorja v krvi, spoznali pa se boste lahko tudi s fizioterapevtsko metodo nameščanja samolepilnih trakov t. i. kineziotapingom, s katerim si lahko olajšate in pozdravite marsikatero težavo in bolečino. Poleg tega vas čakajo še mnoge druge zanimive brezplačne delavnice in predstavitve številnih sodelujočih.

Za odlično vzdušje bo poskrbel tudi pester program na kulturnem odru, kjer se bodo s plesnimi, glasbenimi, gledališkimi in drugimi nastopi predstavljala različna društva, domovi starejših občanov, šole, vrtci, folklorna društva, plesne in glasbene šole ter drugi nastopajoči.

Več informacij o dogajanju boste našli na www.f3zo.si/maribor. Če načrtujete obisk z vašimi otroci in vnuki, pa si oglejte tudi program aktivnosti, ki jih pripravlja Otroški bazar Maribor na www.otroskibazar.si/maribor.

VSTOP PROST!

- Sreda, 16 April 2014 12:05
Velikonočna orehova potica

Tako kot velikonočna jajca ali pirhi v krščanski ikonografiji simbolizirajo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje, pa tudi kaplje Kristusove krvi, velikonočna potica simbolizira trnovo krono.

ZA PRIPRAVO POTICE POTREBUJEMO:

KVASEC:

  • 4 dag kvasa,
  • ½ dcl mlačnega mleka,
  • 1 žlička sladkorja,
  • 1 žlica moke

TESTO:

  • 1 kg gladke bele moke,
  • 16 dag margarine ali masla,
  • 5 rumenjakov
  • mleko (mlačno, po potrebi),
  • 16 dag sladkorja,
  • 2 žlički ruma

NADEV:

  • 80 dag orehov ali lešnikov,
  • 5 beljakov,
  • 30 dag sladkorja
  • limonin sladkor,
  • vanilin sladkor

PRIPRAVA

  1. Kvas razpustimo v mlačnem mleku, dodamo sladkor in moko ter postavimo na toplo, da vzhaja.
  2. V skledo presejemo moko in dodamo sol.
  3. V sredino naredimo jamico, kamor stresemo kvasec in dodajamo raztopljeno maščobo, rumenjake, rum, sladkor, limonin in vanilin sladkor in po potrebi dodajamo mlačno mleko, da dobimo gladko maso.
  4. Stepamo, da postane testo na površini gladko, v notranjosti pa elastično. Dobro umešano testo prepoznamo po tem, da se lepo loči od kuhalnice in od posode.
  5. Testo damo v posodo za vzhajanje, ga pomokamo in pustimo vzhajati.
  6. Mleko in polovico sladkorja zavremo in z njim poparimo zmlete orehe ali lešnike, dodamo rum in limonin ter vanilin sladkor. Dobro premešamo in ohladimo.
  7. Primešamo trd sneg iz beljakov, v katerega smo stepli preostali sladkor.
  8. Vzhajano testo razdelimo na pol in vsako polovico razvaljamo v 1 cm debelo pravokotno krpo, ki jo enakomerno premažemo z nadevom.
  9. Testo zvijemo in oba zvitka položimo eden ob drugega v namaščen pekač. Pustimo, da vzhaja.
  10. Premažemo s stepenim beljakom in pečemo v srednje vroči pečici 1 uro. Pečeno potico pustimo v pekaču, da se nekoliko ohladi, zatem jo zvrnemo na desko in posipamo s sladkorjem v prahu.

PA DOBER TEK

- Sreda, 16 April 2014 00:00
Velikonočne jedi – pravila in simbolika

Priprave na veliko noč so že v polnem zamahu

Pri tistih, ki se običajev držijo manj predvsem zaradi »entuziazma« trgovcev, pri tistih, ki se jih držijo kot velevajo običaji, pa zato, ker je pred veliko nočjo čas 40-dnevnega posta. In to seveda pomeni, da se hkrati s postenjem veselijo dne, ko bodo lahko ponovno posegli po jedeh, ki so trenutno prepovedane.

Kakšno je velikonočno »zaporedje« običajev?

Datum velike noči je od leta 325 dalje določen na podlagi judovskega luninega koledarja in predstavlja prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni, zato je velika noč lahko med 22. marcem in 25. aprilom. Post se prične že s pepelnico, običajno pa se ga ne držijo otroci, bolni in tisti, ki opravljajo težko fizično delo – ti naj bi se ga držali predvsem v petek pred veliko nočjo. (Pepelnici sledijo postne nedelje in cvetna nedelja, ko se blagoslovijo butarice.)

Četrtek pred veliko nočjo je zadnji dan, ko je še dovoljeno delati na zemlji, prat tako pa je treba do praznika poskrbeti, da je hiša temeljito očiščena in pospravljena – spomladansko čiščenje torej do takrat vendarle zaključite.

V soboto zjutraj je na vrsti blagoslov ognja in vode, in ogenj nam v dom običajno prinesejo s tlečo drevesno gobo, ki hišo posebno odišavi, sicer pa nas njen dim spomni na to, da se je Bog Mojzesu oglašal iz gorečega grma. Goba je imela včasih izjemno praktično vrednost – ko še ni bilo plinskih in električnih štedilnikov, pa tudi vžigalnikov ne, je bil prinešeni ogenj velikega pomena za začetek kuhanja velikonočnih dobrot. Danes je lepo, če z njo prižgete svečo, ki spomni na to, da je Jezus »luč sveta«, ki je premagala satana, da je velika noč zaradi vstajenja zmaga življenja nad smrtjo, oziroma – za ateiste nekoliko preprosteje – dobro, ki je zmagalo nad zlim (zaradi česar se v tem času kurijo tudi kresovi).

V soboto dopoldne se torej kuha, peče in barva pirhe, popoldne pa poteka tudi blagoslov oziroma »žegen« velikonočnih jedi, ki jih danes naložimo v košaro, včasih pa so z njimi napolnili jerbas. Pokrili naj bi jih z lepo izvezenim belim prtičem, pojedli pa šele v nedeljo pri zajtrku, ko se vnemo od maše. Pred mašo seveda ni dovoljeno jesti, saj naj bi blagoslovljene jedi po maši jedli na tešče, zajtrk pa naj bi bil slovesen in počasen, jedli naj bi s spoštovanjem in hvaležnostjo – tako zato, ker gre za največji krščanski praznik, kot tudi iz povsem praktičnega razloga: ker je po postu težka, obilna in tudi mastna hrana precejšen napor za naš želodec (torej še dobro, da gre za zajtrk, ki naj bi bil tudi po priporočilih strokovnjakov za prehrano najobilnejši obrok dneva). Sicer velja, da naj bi od vsake značilne velikonočne jedi zaužili malo, po starem običaju pa naj bi zajtrk pričeli tako, da »glava družine« (oče) prvi pirh razdeli med vse člane družine.

Jedi in njihova simbolika

Danes predstavljajo velikonočne jedi simbol Jezusovega trpljenja, včasih pa je bilo nekoliko drugače. Osnovne jedi ob tem prazniku so enake jedem, ki jih ob svoji »veliki noči« oziroma pashi (prazniku rešitve Izraelcev iz egiptovske sužnosti) uživajo Judje, ki svoj praznik ravno tako praznujejo v marcu ali aprilu: gre za meso (jagnjetino), kruh, vino in grenka zelišča.

Med vsemi jedmi se v Svetem pismu najpogosteje pojavlja kruh, ki predstavlja življenje, hkrati pa tudi božjo dobroto. Ponekod okrogel hleb kruha zamenjujejo s potico oziroma s pogačo, ki mora biti ravno tako okrogle oblike – tako spominja na Jezusovo trnovo krono.
Meso – izbrali naj bi najboljši kos, zato sploh ni nujno, da gre za klasično slovensko šunko – predstavlja Jezusovo telo. (Judje uživajo jagnjetino, v krščanstvu pa je iz tega izšel nov pomen: Jezus je tisto jagnje, ki je trpelo in umrlo za nas.)
Meso so Judje od nekdaj uživali skupaj z grenkimi zelišči, ki so koristna za prebavo oziroma čiščenje telesa, in to se je ohranilo tudi pri kristjanih. Zato v vino namakamo brin ter uživamo hren, ki z grenkobo opozarjata na Jezusovo hrepenenje po Božji bližini, hren pa ima še dodaten pomen: zaradi svoje oblike predstavlja žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ.

Živilo, za katerega ateisti pogosto ne vedo, da spada med velikonočne jedi, je pomaranča. Ta predstavlja pijačo, ki so jo ponudili umirajočemu Kristusu (pravzaprav je šlo za gobo, namočeno s kisom).
Največ pomenov ima zagotovo jajce. Rdeče obarvane pirhe poznamo predvsem kot simbol krvi, ki jo je Jezus prelili za nas, predstavlja pa tudi vstajenje – tako kot piščanec stre lupino in vstopi v življenje, je iz groba vstal tudi Jezus. Ker jajce predstavlja vstop v novo življenje, je za mnoge tudi simbol krsta in zato je bilo nekdaj pred veliko nočjo večje število krstov. Jajce poleg novega življenja predstavlja tudi začetek pomladi – tako kot kokoš s svojo toploto poskrbi za življenje v jajcu, tudi pomladno sonce poskrbi za dokončen umik snega ter vzkalitev semen (pirhi so bili včasih rumeni in rdeči, saj ti dve barvi simbolizirata sonce). Jajce je torej podoba novega življenja in rodovitnosti, simbolično pa predstavlja kozmično jajce – torej celotno kreacijo.

Aleluja!

Poleg simboličnih živil, značilnih za vso Slovenijo, so posamezne pokrajine razvile tudi svoje značilne velikonočne jedi. Tako je za področje Primorske in Istre značilna pinca, to je sladek kruh (z veliko rumenjaki, podobno kot testo za potico), drugje v tem času nesejo k »žegnu« nadevani želodec, v testu pečeno gnjat …

 

 

 

 

Kaj pa so za veliko noč jedli v časih velike lakote, ko si niso mogli privoščiti na mizo postaviti šunke? Takrat je na mizi stala jed z imenom aleluja oziroma repje. Gre za najstarejšo slovensko velikonočno jed, ki je pravzaprav juha, skuhana iz posušenih repnih olupkov, ki jih je treba pred kuhanjem namakati, repi pa so (glede na zmožnosti) dodali še kak krompir ali malo ajdove kaše. In samo premožnejši so si lahko privoščili, da so jo še nekoliko zabelili s kakšnim ocvirkom.

 

 

 

 

Vir: http://marmelina.si

- Sreda, 16 April 2014 00:00
Že celo življenje narobe režete paradižnik - poglejte video

Ali ste vedeli, da že celo življenje paradižnik režete narobe! Preverite v spodnjem videu.

 

- Torek, 15 April 2014 14:53
4. Fotografski natečaj na temo Generacijske vezi

Komisija za tehnično kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije in

Festival za tretje življenjsko obdobje razpisujeta:

4. FOTOGRAFSKI NATEČAJ na temo

Generacijske vezi

Dragi ljubitelji fotografije v tretjem življenjskem obdobju!

S tem natečajem vabimo vse zainteresirane, da z nami delite v vaše objektive ujete prizore iz družinskega  okolja.  Želimo vas spodbuditi k razmišljanju o odnosih znotraj družin, odnosih družine do okolice in različnih del in vlog, ki jih opravljamo znotraj in zunaj nje. 

V objektive ujemite svoja opažanja in posebne dogodke v domačem okolju, posnemite zgodbe, ki se odvijajo v domačem okolju v katerem nas večina preživlja (ali želi preživeti) večino svojega prostega časa. Še posebej bi vas radi spodbudili k razmišljanju, kako vaše vsakdanje delo in delovne navade vplivajo na  medgeneracijske vezi in kako se to odraža v družinskem življenju.

Zato vabimo vse tiste, ki svoj prosti čas posvečate fotografiji, da sodelujete v fotografskem natečaju 14. Festivala za tretje življenjsko obdobje.

 

POGOJI SODELOVANJA:

KDO?

Fotografskega natečaja se lahko udeležijo vsi ljubitelji fotografije (starost ni omejena).

DO KDAJ?

Fotografski natečaj poteka do 20. avgusta 2014.

KAKO?

Udeleženec lahko prispeva največ pet (5) fotografij. Komisija izmed prejetih fotografij za sodelovanje izbere največ tri (3) fotografije. Fotografije skupaj s prijavnico pošljite na anja.kodra@f3zo.si.

TEHNIČNE ZAHTEVE:

Fotografija, ki jo avtor odda po elektronski pošti, naj ne bo večja od 2 MB. Pri tem je pogoj le, da lahko avtor v primeru, da je njegova fotografija nagrajena, fotografijo zagotovi v velikosti primerni za tisk, tj. v ločljivosti najmanj 12 mil pikslov. Ločljivost je lahko tudi večja.

Fotografije morajo biti oddane v v elektronski oblik v  RGB barvnem prostoru.

Ob fotografiji morajo avtorji navesti naslednje podatke:

  • naslov fotografije in kratek opis (do 3 stavke);
  • ime, priimek in letnico rojstva avtorja;
  • kontaktni podatki avtorja (e-naslov, kontaktna telefonska številka), preko katerih lahko organizator stopi v stik z avtorjem;
  • če je zbiranje urejeno preko PZDU-ja – podatki o odgovorni osebi.
  • S prijavo avtor da dovoljenje za nujne tehnične popravke, ki pa ne posegajo v sporočilo avtorskega dela­­.

NAJBOLJŠI:

Prispele fotografije bo pregledala in ocenila strokovna žirija, ki jo bo sestavil organizator. Med prispelimi fotografijami bo izbrala finaliste in glavnega nagrajenca.  Vse izbrane fotografije bodo objavljene v posebni publikaciji, glavni zmagovalec pa bo predstavljen tudi v okviru kulturnega programa in bo prejel posebno priznanje za svoj dosežek.

Za vse dodatne informacije se lahko oglasite koordinatorki natečaja:

 

Anja Kodra

T: 0 51 754 019

E-pošta: anja.kodra@f3zo.si

 

Natečaj vključuje objavo izbranih fotografskih izdelkov v posebni publikaciji. Objav ne honoriramo. S prijavo soglašate, da se v publikaciji objavi fotografske izdelke in podatke o avtorstvu. Sodelujoči dovoljujete uporabo vaših podatkov za interne namene in za obveščanje o Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Vaši podatki so varovani v skladu z Zakonom o osebnih podatkov.

- Torek, 15 April 2014 12:25
Veste, katera rastlina je živilo in katera zdravilo?

V vsakem domu se najde domača lekarna in v njej tradicionalno zdravilne rastline ali pripravki iz njih, za katere smo prepričani, da delajo čudeže. Kdaj je torej posamezna rastlina uvrščena med hrano in kdaj med zdravila?

 

Kategorije zdravilnih rastlin

 

V Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin najdemo različne kategorije rastlin. Tako so posamezne izmed njih uvrščene med zdravilne rastline, zdravilne rastline, katerih uporaba in prodaja nista dovoljeni, zdravilne rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živilo in v kategorijo zdravilnih rastlin, ki jim pripisujejo zdravilne učinke in so v prodaji kot zdravila, za katera ni potreben zdravniški recept. Te rastline so v pravilniku dobile tudi svojo oznako, ki vam lahko pomaga pri orientaciji o tem, katera rastlina je zdravilna. V nadaljevanju povzemamo razvrstitev nekaterih izmed njih, celoten seznam pa je na voljo v prilogi Pravilnika o razvrstitvi zdravilnih rastlin.

 

Oznaka H: Zdravilne rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živilo

 

Izmed rastlin, ki jih zelo pogosto najdemo na naših vrtovih ali jih pogosto uporabljamo pri kuhi ali v domači lekarni, so v to kategorijo med drugimi v pravilnik umestili: čebulo, česen, navadni koper, navadno majnico, navadno kamilico, navadni hren, navadni in vrtni beluš, vrtni ognjič, kumino, pravi kostanj, rimsko in pravo kamilico, pravi žafran, artičoko in navadno korenje.

 

Oznaka Z: Zdravilne rastline v naravni ali predelani obliki, ki jim pripisujejo zdravilne učinke in so v prodaji kot zdravila, za katera ni potreben zdravniški recept

 

Med mnogo drugimi so v tej kategoriji: navadna kutina (brez plodov), prstasti pesjak, ginko, kondurango, vražji krempelj, šentjanževka, navadni brin, močvirski rožmarin, list navadne borovnice, plod peteršilja in trepetlika.

 

Oznaka ZR: Zdravilne rastline, katerih uporaba zahteva zdravniški nadzor in jih je mogoče dobiti le z zdravniškim receptom

 

Za te rastline je značilno, da so njihove učinkovine pri prekoračenih odmerkih zdravju škodljive oziroma imajo možne neželene stranske učinke. Nekatere izmed teh so: vrtni in opijski mak, oleander, podlišček, smrdljivi brin, malabarski oreh, črni teloh, navadni bršljan, vrste nepravega jasmina, šmarnica in vrste slaka.

 

Oznaka ND: Zdravilne rastline (in njihovi izvlečki), katerih uporaba in prodaja nista dovoljeni

 

Izmed rastlin, katerih uporaba in prodaja nista dovoljeni, so se med drugimi znašle: konoplja, dišeča metlika, okrasna bučka kolokinta, jesenski podlesek, navadni pasji jezik, navadna glistovnica, vrste posončnice, japonski zvezdasti janež, strupeni octovec, strupeni ameriški bezeg in kloščevec.

 

In kaj vpliva na razvrstitev rastlin v določeno kategorijo? "Evropska agencija za varno hrano (EFSA) se med drugimi ukvarja z ocenjevanjem učinkov zdravstvenih trditev za tradicionalne zdravilne rastline. Svetovne zdravstvene in druge pristojne organizacije se zavzemajo za oblikovanje normativov za pripravo pripravkov in izvlečkov, saj je danes vse več pozornosti namenjene varnosti in kakovosti sestave pripravkov zdravilnih učinkovin iz zdravilnih rastlin,“ so zapisali na Zvezi za varstvo potrošnikov Slovenije. Kljub tem težnjam veliko držav še nima urejene razvrstitve tradicionalnih zdravilnih rastlin med živila ali zdravila in usklajen seznam v EU šele nastaja. Na podlagi teh razvrstitev, ki jih že imamo ali še nastajajo, boste lahko prepričani, da ima živilo, na katerega embalaži je zapisana zdravstvena trditev, resnično pozitivne učinke na zdravje, ki so bili raziskani. Nekatera živila, ki so že lahko opremljena s podobnimi trditvami, so:

Oljčno olje, ki vsebuje močan antioksidant polifenol hidroksitirosol. Zdravstvena trditev je lahko zapisana le na kakovostnem oljčnem olju, ki vsebuje zadostno količino tega antioksidanta in njegovih derivatov.

Kakav, ki vsebuje antioksidante, ki dokazano ugodno učinkujejo na žilni sistem. Na izdelke, v katerih je veliko kakava, je dovoljeno zapisati trditev, da uživanje izdelka pripomore k normalnemu pretoku krvi.

Žita vsebujejo vlaknine, ki dokazano vplivajo na dobro prebavo in delovanje črevesja. Za tak učinek morajo taka živila vsebovati najmanj 6 gramov ječmenovih ali ovsenih vlaknin v dnevnem obroku ali pa več kot 10 pšeničnih vlaknin.

Orehi vsebujejo maščobne kisline omega 3, ki izboljšajo prožnost žil in s tem ugodno vplivajo na pretok krvi.

Na podlagi ljudskega izročila in dolgoletne prakse nekatere živila delujejo kot zdravilo, vendar bodo le stežka dobila dovoljenja za uporabo znanstvenih trditev. To pa zato, ker so znanstvene raziskave učinkov takih živil na ljudi zelo redke, so še zapisali na ZPS. Za zdravje pa je seveda najbolj koristna raznolika prehrana, ki vsebuje veliko sadja in zelenjave.

Vir: http://www.dominvrt.si/

 

- Torek, 15 April 2014 12:20
Maraton treh občin, Grosuplje 2014

Prireditev je rekreativnega značaja, udeleženci lahko izbirajo med naslednjimi progami:

  • 92 kilometrska proga je v celoti asfaltirana, z zelo razgibanim terenom in vzponom na 600 m visok Korinj in je namenjena dobro pripravljenim kolesarjem;
  • 80 kilometrska proga je enaka, le brez vzpona na Korinj;
  • 56 kilometrska proga;
  • MTB proga bo speljana po planinsko-kolesarski poti v dolžini cca. 35 km, primerna samo za gorska kolesa. Tega dne bo otvoritev te dvonamenske poti;
  • Proga družinskega maratona – cca. 15 kilometrska proga je namenjena družinam, manj pripravljenim kolesarjem, predvsem tistim, ki želijo uživati v neokrnjeni naravi;
  • Pohod za  spremljevalce kolesarjev na Magdalensko goro;

Start in cilj vseh prog je v centru Grosuplja na Kolodvorski  cesti. Prijave bo organizator sprejemal od 7.30 ure dalje na startno-ciljnem prostoru, predprijave pa na internetni strani:www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si/maraton .

S t a r t n i n e:

  • MARATON (cestni in MTB)  20 evrov; v predplačilu do 26.5. znaša 15 evrov.

Za skupine 10 ali več udeležencev in za imetnike olimpijske kartice se prizna popust 3 evre(popusti se ne seštevajo);

  • DRUŽINSKI MARATON: 10 evrov za odrasle in 1 evro za otroke do 15. leta starosti.

Popustov ni.

  • Prispevek za pohod: 5 evrov.

 Start za udeležence na 92, 80 in 56 km bo ob 9.00  uri; MTB ob 9:15; start družinskega maratona in pohoda pa ob 9:30 uri.

Start pohodnikov ob 9.30 uri.

Udeležencem maratona s plačano startnino bodo ob progah na voljo okrepčila, potujoče servisne delavnice in ostala spremljevalna vozila. Na križiščih bo poskrbljeno za usmerjanje kolesarjev.

OPOZORILO: Maraton bo potekal v normalno odvijajočem prometu ob upoštevanju cestno-prometnih predpisov, navodil in opozoril organizatorja. Udeleženci bodo vozili na lastno odgovornost. Nekateri spusti so zelo strmi, zato bo treba hitrost vožnje prilagajati razmeram na cesti. Posebna pozornost bo potrebna pri vključevanju na prednostne ceste. Otroci do 15. leta starosti smejo voziti samo v spremstvu odrasle osebe, ekipe šol pa v spremstvu učiteljev ali staršev. Za vse udeležence je obvezna uporaba zaščitne čelade. Organizator ne prevzema odgovornosti za škodo, ki bi jo udeleženci povzročili sebi ali drugim.

Na cilju bo vsak udeleženec ob predložitvi startne številke prejel medaljo in praktično darilo, deležen bo malice, žrebanja praktičnih nagrad – glavna nagrada je  mestno RETRO kolo -in veliko zabave. Posebnih priznanj bodo deležni najstarejši in najmlajši udeleženci in najštevilčnejša skupina.

Dodatne informacije so na voljo na tel. 031/206 -745 po 16. uri in na zgoraj navedeni internetni strani.

- Ponedeljek, 14 April 2014 09:46
Bolezni balkonskega cvetja

Najpogostejše bolezni, ki se pojavljajo na balkonskem cvetju so: 

Rastlina Bolezen
Bakopa Siva plesen
Bidens Siva plesen
Brahikoma /
Diascija Koreninske gnilobe
Fuksija Siva plesen, koreninska gniloba, rja
Gomoljna begonija Siva plesen, pepelovka
Kufeja Siva plesen
Lobelija Bakterijsko obolenje, siva plesen
Milijon zvončkov Koreninske gnilobe
Mimulus /
Mini dalija Pepelovka, siva plesen
Modri čudež Koreninske gnilobe
Monopsis ali rumena lobelija Siva plesen
Nagelj Koreninska gniloba, nageljnova črnoba, nageljnova rja, pepelovka, siva plesen
Novogvinejska vodenka Koreninske gnilobe, siva plesen
Pelargonija Stebelna gniloba, siva plesen, pelargonijina rja, črna listna pegavost, listna pegavost, listna bledica, plutavost bršljank
Sanvitalija /
Surfinija Pepelovka, koreninske gnilobe, listna bledica
Torenija  /
Verbena Siva plesen


Pelargonijina rja  (Puccinia pelargonii) in druge rje (Puccinia spp.)

Znaki bolezni: na fuksijah, nageljnih in navadnih pokončnih pelargonijah se rada pojavi rja. Pelargonijina rja napada samo pasaste pelargonije. Bolezen se pojavlja predvsem zgodaj spomladi in pozno jeseni, ko so temperature nekoliko nižje. Spoznamo jo po tem, da se na listih pojavijo najprej okroglaste rumenkaste pegice. Na spodnji strani lista čez čas opazimo drobne rjave kupčke, ki sčasoma počijo in se iz njih usiplje temno rjav prah - spore, s katerimi se bolezen širi naprej. Bolezen lahko v eni sezoni napadeno rastlino popolnoma uniči. 

Zatiranje: napadene liste odstranimo in sežgemo ali zakopljemo, nato pa rastlino poškropimo s pripravkom Topas 100 EC
Za boljšo odpornost rastlin jih nekajkrat poškropimo s pripravkom  Izvleček njivske preslice

BAKTERIJSKA UVELOST PELARGONIJ (Xanthomonas campestris pv.)

Znaki bolezni: bakterijska uvelost pelargonij je bolj pogosta pri gojiteljih, kot pa pri ljubiteljih. Ker pa ni nujno, da vse okužene rastline propadejo takoj, se lahko pojavi šele čez leto ali več. Listi nekoliko posivijo, čez kakšen dan, dva pa visijo iz rastline, kot bi bili uveli. Kljub zalivanju se stanje ne izboljša. Listi porumenijo in celi poganjki se posušijo, sčasoma propade cela rastlina. 

Zatiranje: ker je bolezen bakterijskega izvora, je ne moremo zdraviti. Zato je potrebno rastline zavreči, posode pa razkužiti z 10 % varikino. 

Črna listna pegavost (Alternaria spp.)

Znaki bolezni: okužba se najprej pojavi na starih listih in se kasneje razširi na mlade. Simptomi, kot so rjave pege, obrobljene s svetlejšim robom, so pogostejši pri gusto nasajenih rastlinah in rastlinah, ki so izpostavljene direktnemu dežju. Okužbo povzroča velika zračna vlažnost, nizka temperatura ali zalivanje rastlin z vrha, po listih. 

Varstvo: rastline zalivamo tako, da omočimo zemljo in voda ne pride v stik direktno z rastlino. V pomoč so nam lahko fitofarmacevtska sredstva na osnovi azoksistrobina.  

 

KORENINSKA GNILOBA (Thirlaviopsis Basicola)

Znaki bolezni: koreninska gniloba je pri številnih ljubiteljih velik problem, povezan z oskrbo in predvsem zalivanjem. Odkar rastline sadimo v šotnate substrate, je koreninske gnilobe bistveno več. Običajno pričnejo najprej gniti drobne koreninice, česar niti ne opazimo. Opazimo pa, da se je rast zaustavila in da so novo zrasli listi manjši od prejšnjih. V nekaterih primerih steblo počrni in zgnije. 

Varstvo: da bi  preprečili pojav koreninske gnilobe, rastline ob vsakem presajanju zalijemo s pripravkoma Previcur Energy in Octave. Obenem pa pazimo, da jih zalivamo zjutraj, ko so rastline še hladne in ne čez dan ali proti večeru, ko so močno razgrete, voda za zalivanje pa hladna. Zalivamo jih dvakrat na teden, vendar obilneje. 

SIVA PLESEN (Botryotinia fuckeliana)

Znaki bolezni: siva plesen je v času prezimovanja in v jesenskem času ena od najbolj nevarnih glivičnih bolezni. V jeseni se najprej pojavi na odcvetelih cvetovih, ki v vlažnem vremenu ne odpadejo, temveč se prilepijo na liste in stebla, kjer prično gniti.   Bolezen se v kratkem času naseli tudi na zdrave cvetove, liste in celo poganjke. Siva plesen je tudi najbolj pogosta bolezen pelargonij v jesenskem času, ko je višja zračna vlaga. 

Zatiranje: za preprečevanje sive plesni je zelo pomembna rastlinska higiena. Vsakih nekaj dni je potrebno rastline očistiti odpadlih listov in jih odstraniti iz okolice rastlin. V času prezimovanja je vsaka kaplja vode na poganjku ali listu lahko nevarna. 

Če se je siva plesen že prekomerno razširila, moramo ukrepati s fitofarmacevtskimi sredstvi. Uporabimo fungicid Switch 62,5 WG ali Octave
Za boljšo odpornost rastlin jih nekajkrat poškropimo s pripravkom  Izvleček njivske preslice. 

PEPELASTA PLESEN (Erysiphe spp, Oidium spp.)

Znaki bolezni: surfinije, dalije, gomoljne begonije, nageljne  napada pepelasta plesen. Listi postanejo na zgornji strani plesnivi, rast in cvetenje pa se zaustavita. Napad je včasih tako močan, da cela rastlina izgleda kot bi bila posuta z belo moko. 

Zatiranje: rastline poškropimo s pripravkom Topas 100 EC, kateremu dodamo vlažilo Silwet L-77, da se škropivo sploh lahko oprime plesnive obloge. Škropljenje je potrebno nekajkrat ponoviti. 
Za boljšo odpornost rastlin jih nekajkrat poškropimo s pripravkom  Izvleček njivske preslice

VIRUSI NA PELARGONIJAH

Pelargonije so pogosto okužene s PFBV (virus razbarvanja cvetov pelargonij), redkeje pa tudi s TSWV, INSV, CMV  (virus mozaika kumar) in PLPV  (virus črtavosti pelargonij). 

Znaki bolezni: pri okužbi s PFBV, ki se ne prenaša s semeni niti s prenašalci temveč z vegetativnim  razmnoževanjem in mehansko, se bolezenska znamenja na listih v obliki klorotičnih peg  oz. obročev pojavljajo le na mlajših rastlinah in pri nizkih temperaturah. Pri višjih temperaturah rastline hitreje rastejo, bolezenska znamenja pa lahko izginejo. Podobna znamenja kot pri okužbi s PFBV pa lahko na listih pelargonij nastanejo tudi zaradi kapljic hladne vode, ki padajo na listno površje. INSV, podobno kot TSWV, povzroča na listih okuženih rastlin klorotične in rjave madeže oz. obroče. Spomladi se lahko na listih pelargonij, okuženih s PLPV, pojavijo črtasti in obročkasti vzorci in rumeno zelene pege ob žilah, vendar pogosto ta znamenja niso očitna. CMV na pelargonijah povzroča razbarvanje cvetov, zmanjšanje  količine in spremenjeno razmerje pigmentov antocianov v listih, zato izgine normalni  vzorec na listih, vzdolž žil pa se pojavijo vijolične pege. Povezujejo ga tudi s pritlikavostjo, mozaikom, lisavostjo in razbarvanjem žil. 

Zatiranje: s fitofarmacevtskimi sredstvi napada virusov ne moremo preprečiti. Zato so potrebni drugi ukrepi. Če opazimo znake virusa na rastlini, je to rastlino čim prej potrebno uničiti, da se virus ne prenese na druge rastline. 

Nageljnova črnoba

Znaki bolezni: pojavi se predvsem na nageljnih, ki so posajeni v prevlažen substrat. Bolezen prepoznamo po drobnih črnih pegicah, ki imajo rdeč do vijoličen rob. Pege so vidne predvsem na listih in steblih. 

Varstvo: rastline moramo posaditi v primeren substrat (dodatek peska), rastlin ne smemo preveč zalivati. Izogibamo se izpostavljenosti rastlin direktnemu dežju. Ob prvih simptomih bolezni lahko uporabimo tudi fitifarmacevtska sredstva na osnovi difenokonazola. 

Vir: http://www.agroruse.si/

- Petek, 11 April 2014 10:07
3. dobrodelno kolesarjenje, tek in pohod v Grosuplju

V soboto, 12. aprila 2014, bomo skupaj kolesarili in tekli, da z zbranimi prispevki pomagamo paraplegiku Primožu Jeraliču iz Ivančne Gorice, ročnemu kolesarju, ki si želi nastopiti na paraolimpijskih igrah v Riu. Del sredstev bomo namenili tudi družini Kojič iz Izole, ki se je znašla v stiski... Začetek dobrodelno-športnega dogodka bo ob 8. uri pri Gasilskem centru Grosuplje, pridružite pa se nam lahko kadarkoli tekom dneva!

 

Kulturno humanitarno športno društvo TurboKATKA bo z organizacijo dobrodelnega dogodka priskočilo na pomoč 30 letnemu Primožu Jeraliču iz Ivančne Gorice. Fant je pred 6 leti doživel hudo smučarsko nesrečo, ki mu je omejila dotedanje aktivno športno udejstvovanje. Toda ni se vdal. Ostaja navdušen športnik in za cilj si je izbral olimpijske igre v Riu 2016. Z zbranimi sredstvi bomo Primožu pomagali pri nakupu primernega kolesa za tovrsten podvig.

 

Del sredstev bomo namenili tudi družini Kojič iz Izole, ki se je po težkih preizkušnjah znašla v finančni stiski. Pomoč bo namenjena predvsem fantoma, ki sta navdušena rokometaša. Pomagali jima bomo pri nakupu opreme.

 

Dobrodelno-športni dogodek se bo začel ob 8.00, pri Gasilskem centru (Gasilska pot 6, Grosuplje) pridružite se nam lahko tudi kadarkoli med 8. in 20. uro. Namen je združiti prijetno s koristnim, zato bomo z miganjem poskrbeli za svoje telo, s startnino 10 EUR (ali po zmožnosti, za otroke v spremstvu staršev ni startnine) pa pripomogli, da bo svet bogatejši za nekaj nasmehov.

 

Kolesarji bomo med 8.00 in 20.00. Krog je dolg 16,6 kilometra in ga bodo zagotovo zmogli tudi nekoliko slabše pripravljeni kolesarji. Prisotnost na dobrodelnem kolesarjenju bodo popestrili tudi znani ultramaratonski kolesarji in tekači, ki bodo po trasi kolesarili oz. tekli cel dan. Na dobrodelno kolesarjenje je vabljen vsakdo, ki ima kolo in želi pomagati ter narediti nekaj za svoje telo. Trasa in profil kroga je dostopen tukaj: 

 

 

Poskrbljeno bo tudi za tiste, ki se radi rekreirate, vendar ne s kolesom. Med 8.00 in 20.00 bomo tekli oz. hodili po trasi dolgi 3 kilometre, z začetkom in koncem pri gasilskem centru. Vabljeni tekači, družine z otroci in starejši pa na pohod po trasi dobrodelnega teka. Bodite primerno obuti in oblečeni, saj večji del trase poteka po neasfaltirani površini. Za vse udeležence bomo po naših močeh poskusili poskrbeti za vodo, sok ali celo malico...

 

V kolikor bo dovolj interesa bomo v sklopu Dobrodelnega dne poskrbeli tudi za pohodnike. Podali se bomo na ogled protiturškega Tabora, ki je ena od znamenitosti grosupeljske občine. Start bo ob 13. uri izpred Gasilskega centra. Hoje je za cca 2,5-3h, seveda odvisno od tempa, svetujemo pa primerno obutev...

 

Vsakdo se prireditve udeležuje na lastno odgovornost! V primeru slabega vremena bo le ta prestavljena! 

 

Zares lepo vabljeni!

Zaradi lažje organizacije dogodka vas naprošamo, da se na dogodek prijavite na drustvoturbokatka@gmail.com ali 041 858 085 (Roman), kjer smo z veseljem na voljo tudi za vsa vprašanja.

Tiste, ki se kakršnih koli razlogov dogodka ne morete udeležiti, pa bi kljub temu radi darovali lepo vabimo, da svoj prispevek nakažete na SI56 9067 2000 0758 504 (PB SLOVENIJE d.d.). Jamčimo, da bo prav vsak darovani cent pristal v pravih rokah!

HVALA VSEM!

 

Ekipa društva TurboKATKA

 

- Petek, 11 April 2014 09:57
Z razstavo Bogdana Borčića pričetek Valvasorjevih grafičnih dnevov na gradu Bogenšperk

Z RAZSTAVO BOGDANA BORČIĆA PRIČETEK VALVASORJEVIH GRAFIČNIH DNEVOV NA GRADU BOGENŠPERK

Petek, 11. april 2014, ob 18. uri, galerija gradu Bogenšperk

Slovenski plemič, učenjak in polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641 – 1693), je pred 336. leti, natančneje, 12. aprila 1678, na gradu Bogenšperk ustanovil grafični zavod – bakroreznico in tiskarno za bakroreze. Bila je prva te vrste na slovenskih tleh zato predstavlja tudi začetek prvega velikega poglavja v grafični umetnosti na Slovenskem.

 

Rezultat enajstletnega  delovanja Valvasorjeve tiskarne so domala vsi bakrorezi,  ki so odtisnjeni v njegovih knjigah, vključno z bakrorezi v Slavi vojvodine Kranjske (1689).  Valvasor je na gradu hranil tudi zbirko grafičnih listov (preko 8000), ki jih je nakupil po Evropi in dopolnil z grafikami domačih, bogenšperskih umetnikov. Leta 1685 je grafične liste tematsko uredil ter dal vezati v 18. zvezkov velikega formata. Zbirka je bila del njegove izjemne knjižnice na gradu Bogenšperk, ki jo je moral, zaradi velikih stroškov povezanih z delovanjem grafične delavnice in izdaje Slave vojvodine Kranjske, prodati in jo še danes hranijo v zagrebški metropolitanski knjižnici.

S projektom Valvasorjevi grafični dnevi želi Javni zavod Bogenšperk, skupaj s Tehniškim muzejem Slovenije, Galerijo Božidarja Jakca Kostanjevica na Krki ter slikarjem in grafikom Jankom Oračem, znova opozoriti na te pomembne začetke grafične umetnosti pri nas. V mesecu juliju bo po 325. letih za pet dni oživela Valvasorjeva grafična delavnica. V njej bo šest mednarodno uveljavljenih grafičnih umetnikov, po Valvasorjevem zgledu, ustvarjalo grafike v klasični tehniki globokega tiska. Nastale grafike bodo razstavljene na jesenski razstavi in bodo na gradu ostale kot del Grafične zbirke Bogenšperk. Želja organizatorjev je, da bi Valvasorjevi grafični dnevi postali tradicionalna bienalna prireditev.

Valvasorjevi grafični dnevi so logično nadaljevanje ciklusa grafičnih razstav uveljavljenih umetnikov, ki so se  leta 2012 pričele z razstavo Carta incognita Hama Čaverka in nadaljevale z razstavo Lirični svetovi Janka Orača (2013). Valvasorjeve grafične dneve na gradu Bogenšperk tako letos pričenjamo z odprtjem razstave zagotovo enega najvidnejših predstavnikov ljubljanske grafične šole, Bogdana Borčića. Za svoje delo je prejel številna domača in mednarodna priznanja, med njimi leta 2005 Prešernovo nagrado, pred tem pa nagrade Prešernovega sklada, Župančičevo in Jakopičevo. Njegova dela hranijo v svojih zbirkah številni svetovni muzeji, med njimi tudi dunajska Albertina. V Galeriji Božidarja Jakca pa je urejen Grafični kabinet Bogdana Borčića z 1046 grafikami.

Goran Milovanović, kustos Galerije Božidarja Jakca Kostanjevica na Krki, je z  izpostavljenimi grafičnimi listi v galeriji gradu Bogenšperk  poskušal prikazati linijo avtorjevega studioznega pristopa pri postopni graditvi lastne minimalistične avtorske poetike ter njegov nenehni stik s svetovnimi tendencami. Bogdan Borčić bo ob razstavi tudi prispeval grafiko za Grafično zbirko Bogenšperk, ki bo tako bogatejša še za eno izjemno delo slovenskega sodobnega grafičnega umetnika. Z Valvasorjevimi grafičnimi dnevi grad Bogenšperk zopet  postaja pomemben center grafične umetnosti pri nas.

Valvasorjeve grafične dneve so omogočili Javni zavod Bogenšperk, Galerija Božidarja Jakca Kostanjevica na Krki, Tehniški muzej Slovenije ter Las Srce Slovenije ter Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Projekt sofinancira EU.

Kontakt:

Javni zavod Bogenšperk, 01 8987 867,  www.bogensperk.si, info@bogensperk.si

 

- Torek, 08 April 2014 11:57
Rekreativna kolesarska vadba

Kolesarsko Društvo Rog v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana organizira rekreativno kolesarsko vadbo. Vadba bo potekala vsak četrtek popoldne; prvič 17. aprila 2014.

Vadba se prične prihodnji četrtek, 17. aprila 2014, ob 17. uri in bo potekala vsak četrtek do konca septembra od 17. ure do 18.-19. ure. Odpadla bo le v primeru slabega vremena.

Vadbene lokacije-zborna mesta:

1. Gostilna pri Pri Peclju – Besnica (vadbo vodi Gorazd Penko)
2. Rotar Center Podsmreka ( vadbo vodi Marko Polanc)
3. Glavno parkirišče za Šmarno Goro – Tacen (vadbo vodi Andrej Hauptman) – priporočljivo parkirišče za vozila je pri Policijski Akademiji (oddaljeno je 500m)

Vadba bo potekala v skupinah po deset kolesarjev ali manj. Vsak si bo lahko izbral skupino, ki bo primerna njegovim sposobnostim. V okviru vadbe boste od strokovnjakov KD Rog dobili tudi ustrezne nasvete glede opreme.

Vse dodatne informacije lahko dobite preko elektronskega naslova: info@kdrog.si.

Vir: http://www.ljubljana.si/

- Torek, 08 April 2014 11:48
Časovni stroj na Ljubljanskem gradu

6 časovnih postaj, 6 kostumiranih karakterjev, grajski vodnik – več kot le običajen vodeni ogled Ljubljanskega gradu. »Časovni stroj« v okviru obeleževanja 2000 letnice Emone obiskovalce popelje skozi prelomna obdobja, ki so zaznamovala zgodovino Ljubljanskega gradu in razvoj mesta.

Obiskovalce bo na vsaki od »časovnih postaj« dočakala osebnost in jim predstavila »svoje« obdobje.

Po uvodnem pozdravu rimskega vojaka ali svečenice na mestu, kjer naj bi za časa rimske Emone stal opazovalni stolp, se dogajanje preseli pred grajski vhod. Tam jim svojo zgodbo predstavi pogumni vitez Jurij, ki je v času zgodnjega srednjega veka premagal strašnega zmaja, in tako Ljubljančane rešil te strašne nadloge; če viteza Jurija ne bo doma, bo to nalogo prevzela Marjetica … Kdo je v poznem srednjem veku najbolj zaslužen za to, da je na hribu nad mestom zrasla mogočna trdnjava? To izveste na dvorišču, kjer se boste srečali s samim cesarjem – Friderikom III. Habsburškim ali pa z njegovo ženo Eleonoro Heleno Portugalsko. Obdobje Ilirskih provinc nam najbolje izpričata Napoleonov vojak ali redovnica – bolničarka, ki ju lahko srečate pred Peterokotnim stolpom. 19. stoletje pomeni za Ljubljanski grad temačno obdobje, zato se preselimo v kaznilnico, kjer vam karbonar ali »navadna obsojenka« med drugim izdata tudi to, kakšen jedilnik jih je doletel v grajski kaznilnici. Na koncu vas bo na dvorišču pozdravil še mož, ki je zaslužen, da je grad danes v mestni lasti – župan Ivan Hribar ga je namreč leta 1905 odkupil od tedanjih državnih oblasti. Če bo preveč zaposlen, nas bo pozdravila njegova hčerka Zlatica …

Grad se je skozi stoletja spreminjal, spreminjale so se njegove vloge, zagotovo pa je ostal mestni simbol. Kakšne pa so bile vloge Grajskega griča in Ljubljanskega gradu skozi bogato grajsko zgodovino, odkrijte v dobri uri na več kot le običajnem vodenem ogledu. Kostumirani predstavniki vseh naštetih obdobij bodo ustvarili prav posebno razpoloženje, ki bo poučno in zabavno hkrati.
Pričakuje vas grajski »časovni stroj«!

Aprila in maja ga zaženejo vsako soboto in nedeljo on 11. in 15. uri, v poletnih mesecih pa se mu boste lahko pridružili vsak dan ob 11., 13., 17. in 19. uri.

Vse podrobnosti o Časovnem stroju si lahko ogledate tukaj.

Vir: http://www.ljubljana.si/

- Torek, 08 April 2014 11:40

Obvestilo o uporabi piškotkov

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, analizo uporabe, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate s piškotki. Preberi več

Se strinjam

Setveni koledar 2014

artač peleti

 

Čas setve Čas presajanja Čas pobiranja pridelkov

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
BLITVA
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 4 - 14 dni  30 x 40 cm Brokoli, brstični ohrovt, cvetača, črna redkev, drobnjak, fižol nizki, fižol visoki, grah, kitajsko zelje, korenček, kolerabica, ohrovt, redkvica, solata, zelje.  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
BROKOLI 
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 5 - 10 dni  40 - 60 x 60 - 75 cm Blitva, bob, endivija, fižol nizki, fižol visoki, grah, zelena, špinača, koper, poprova meta.  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
BOB
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 4 - 14 dni  12 x 40 cm Brokoli, brstični ohrovt, bučke in buče, cvetača, jajčevec, krompir, kumare, lubenice in melone, motovilec, ohrovt, paradižnik, sladka koruza, špinača, špargelj, zelje.  Čebula, por, paprika.  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

BRSTIČNI

OHROVT 

ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 5 - 10 dni  50 x 70 cm Blitva, bob, fižol nizki, grah, zelena, špinača.  Čebula  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
BUČKE
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 4 - 8 dni 90-120x90-120cm Bob, čebula, fižol nizki, fižol visoki, grah, paradižnik, redkvica, sladka koruza, solata, bazilika.  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
BUČE
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 4 - 8 DNI  120 X 250 cm  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
CVETAČA
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 5 - 10 dni  50 X 60 cm Blitva, bob, endivija, fižol nizki, fižol visoki, grah, paradižnik, solata, špinača, timijan.  Čebula  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
ČEBULA
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 6 - 12 dni  10 x 35 cm Bučke, korenček, kumare, paradižnik, pastinak, rdeča pesa, solata, koper, jagode. Bob, brstični ohrovt, cvetača, črna redkev, drobnjak, fižol nizki, fižol visoki, grah, kitajsko zelje, por.   

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
ENDIVIJA
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 5 - 14 dni  30 x 50 cm Brokoli, cvetača, fižol visoki, grah, kitajsko zelje, kolerabica, por, zelje.  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
FIŽOL NIZKI
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 5 - 9 dni  10 x 50 cm Blitva, brokoli, brstični ohrovt, bučke, cvetača, črna redkev, črni koren, jajčevec, kitajsko zelje, kolerabica, krompir, kumare, lubenice, melone, motovilec, ohrovt, paradižnik, radič, rdeča pesa, redkvica, sladka koruza, solata, špargelj, zelje, žajbelj, šetraj. Čebula, paprika, por, sladki komarček.  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
FIŽOL VISOKI
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 5 - 9 dni  50 x 90 cm Blitva, brokoli, bučke, cvetača, črna redkev, endivija, kitajsko zelje, kolerabica, kreša, kumare, lubenice, motovilec, radič, repa, rdeča pesa, redkvica, sladka koruza, solata, špinača, zelena, zelje, solata, berivka, šetraj. Čebula, paprika, por, sladki komarček.   

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
GRAH
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 5 - 8 dni  5 x 30 - 40 cm Blitva, brokoli, brstični ohrovt, bučke, cvetača, črna redkev, endivija, jajčevec, kitajsko zelje, koleraba, kolerabica, krompir, kumare, lubenice, melone, ohrovt, repa, redkvica, sladki komarček, sladka koruza, solata. Čebula, paprika, paradižnik, por.  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
JAJČEVEC
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 7 - 14 dni  50 x 80 cm Bob, fižol nizki, grah, zelje, tagetes, kapucinke in ognjič.  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
KITAJSKO ZELJE
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 5 - 10 dni  40 x 50 cm Blitva, endivija, fižol nizki, fižol visoki, grah, motovilec, zelena, tagetes, kapucinke in ognjič.  Čebula  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
KOLERABA
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 5 - 14 dni  30 x 40 cm Grah, bazilika, kamilica.  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
KOLERABICA
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 5 - 10 dni  25 x 30 cm Blitva, črni koren, endivija, fižol nizki, fižol visoki, grah, krompir, paprika, špargelj, meta, timijan.  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
KORENČEK
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 7 - 15 dni  25 x 50 cm Blitva, čebula, črni koren, drobnjak, kreša, por, radič, redkvica, koper, gorjušnica, česen, majaron, meta, ognjič.  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
KUMARE
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 4 - 8 dni  30 - 45 x 120 - 160 Bob, čebula, drobnjak, fižol nizki, fižol visoki, grah, motovilec, peteršilj, sladki komarček, sladka koruza, solata, zelena, zelje, sončnice, bazilika, kumina, koper, ognjič, česen. Redkvica, črna redkev.  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
LUBENICE
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 5 - 14 dni  60 x 100 cm Bob, fižol nizki, fižol visoki, grah, redkvica, sladka koruza, bazilika.  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
MELONE
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 4 - 8 dni  90 x 150 - 1+200 cm Bob, fižol nizki, fižol visoki, grah, redkvica, sladka koruza, bazilika, sončnice.  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
MOTOVILEC
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 7 - 28 dni  10 x 15 cm Bob, fižol nizki, fižol visoki, kitajsko zelje, kumare, paprika, paradižnik, redkvica, sladka koruza, jagode.  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
OHROVT
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 5 - 10 dni  45 x 50 cm Blitva, bob, nizki fižol, grah, krompir, solata, zelena, špinača, kumina, kamilica.  Čebula  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
PAPRIKA
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 10 - 21 dni  40 x 75 cm Drobnjak, kolerabica, motovilec, redkvica, sladka koruza, solata, špargelj, zelena, bazilika, rabarbara. Bob, fižol nizki, fižol visoki, grah.  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
PARADIŽNIK
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 5 - 14 dni  50 - 70 x 120 cm Bob, bučke, cvetača, čebula, črna redkev, drobnjak, fižol nizki, motovilec, peteršilj, por, radič, redkvice, sladka koruza, solata, špargelj, zelena, bazilika, česen, meta. Grah, krompir, sladki komarček, zelje.  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
PETERŠILJ
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 10 - 28 dni  5 x 15 cm Kumare, paradižnik, por, rdeča pesa, redkvica, špargelj. Radič, solata.   

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
POR
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 6 - 14 dni  15 x 40 cm Črni koren, endivija, korenček, paradižnik, peteršilj, solata, zelena, zelje. Bob, čebula, fižol nizki, fižol visoki, grah.   

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
RADIČ
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 5 - 14 dni  20 x 40 cm Fižol nizki, fižol visoki, korenček, paradižnik, sladka koruza, bazilika, šetraj.  Pastinak, peteršilj.  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
RDEČA PESA
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 4 - 14 dni  15 x 40 cm Čebula, drobnjak, fižol nizki, fižol visoki, pastinak, peteršilj, solata, šetraj, koper, česen, kumina.  Špinača  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
REDKVICA
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 4 - 10 dni  10 x 20 cm Blitva, bučke, fižol nizki, fižol visoki, grah, korenček, kreša, lubenice, melone, motovilec, paprika, paradižnik, pastinak, peteršilj, solata, špinača.  Kumare  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
REPA
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 5 - 7 dni  22 x 40 cm Fižol visoki, grah, solata, špinača.  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
SOLATA
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 4 - 7 dni  25 x 30 cm Blitva, bučke, cvetača, čebula, črna redkev, črni koren, drobnjak, fižol nizki, fižol visoki, grah, ohrovt, kumare, paprika, paradižnik, pastinak, por, repa, rdeča pesa, redkvica, sladki komarček, sladka koruza, zelena, zelje.  Peteršilj  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
ŠPINAČA
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 7 - 21 dni  10 x 20 cm Bob, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, fižol nizki, fižol visoki, krompir, ohrovt, pastinak, repa, redkvica, zelje, bazilika.  Rdeča pesa  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
ZELENA GOMOLJNA
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 10 - 21 dni  40 x 40 cm Brokoli, brstični ohrovt, fižol visoki, grah, kitajsko zelje, kumare, ohrovt, paprika, paradižnik, pastinak, por, solata, zelje, timijan.  

 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
ZELJE
ČAS KALJIVOSTI RAZDALJA SAJENJA  DOBRI SOSEDJE  SLABI SOSEDJE  PREBERI VEČ
 5 - 10 dni  60 x 70 cm Blitva, bob, drobnjak, endivija, fižol nizki, fižol visoki, grah, jajčevec, kumare, por, solata, špinača, zelena, meta, ognjič, tagetes, koper, kumina, žajbelj, kamilica, timijan.  Čebula, paradižnik.  
Beri 26595 krat
Oceni ta predmet
(7 glasovi)
Objavljeno v Vrtnarjenje
Penzionist.info

mail info@penzionist.info

Spletna stran: www.facebook.com/Portal.Penzionist
Več iz te kategorije: « Blitva Brokoli »
Prijavite se za komentiranje

Registracija

Varnostno vprašanje: Koliko rok ima človek? Odgovor: 2
Ime:
Email: